V prihodnjih petih letih se bodo obstoječa delovna mesta digitalizirala, marsikatera ne bodo več obstajala, pojavila pa se bodo nova, za katera danes še niti slišali nismo.
Digitalna izobraženost je že oziroma bo nujna. Microsoft Slovenija, Fast Lane Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Adecco H. R., Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije, Univerza v Ljubljani in Univerza na Primorskem so predstavili pobudo Digitalna znanja za delovna mesta prihodnosti, ki bo približala glavna znanja za uspešno delo in življenje v digitalni dobi.
S pobudo nagovarjajo predvsem študente, iskalce zaposlitve ter zaposlene v javnem in zasebnem sektorju, pa tudi podjetja, ki morajo zaradi vse hitrejše digitalizacije pridobiti dodatna znanja in spretnosti, da bodo lahko najbolje uporabili vse prednosti sodobnih tehnologij.
Potrebe po boljšem digitalnem znanju so
»V primerjavi z evropskimi državami smo v Sloveniji pod povprečjem v deležu prebivalstva v znanju osnovnih in naprednih digitalnih znanj. V OECD ocenjujejo, da Slovenija sodi med države z največjim deležem delovnih mest, ki jih ogroža avtomatizacija, takih delovnih mest je kar četrtina. Na Norveškem je takih delovnih mest le šest odstotkov. Vse to kaže, da moramo nemudoma izboljšati stopnjo digitalizacijskih znanj. Naša pobuda je v Sloveniji naletela na pozitiven odziv, saj se je nanjo odzvalo že skoraj 18 tisoč interesentov,« je ob predstavitvi platforme za pridobivanje digitalnih znanj dejala Barbara Domicelj, direktorica Microsofta Slovenije.
Štirje brezplačni učni programi
Na platformi Microsoft Learn so tako že na voljo programi poslovna analitika, podatkovna analitika, razvoj aplikacij in programski razvoj z malo ali brez kode.
Programi v angleškem jeziku temeljijo na samostojnem učenju, udeleženci pa lahko hitrost in čas učenja prilagodijo svojim željam in zmožnostim. Učenje prek platforme Microsoft Learn bodo dopolnjevala tudi praktična spletna predavanja, ki jih bodo izvedli uveljavljeni predavatelji Microsofta, podjetij Fast Lane in Adecco H. R. ter Microsoftovih partnerskih podjetij.
Znanje, ki bo omogočilo boljše storitve javne uprave
»Digitalna preobrazba države je odločilna za uspešno okrevanje države po krizi, ki nas pesti zadnje leto. Digitalna znanja so pomembna tudi za javni sektor, saj vplivajo na boljšo kakovost opravljanja javnih nalog in razvoj učinkovitih storitev,« je dejal minister za javno upravo Boštjan Koritnik in dodal, da bodo javni uslužbenci s poglobljenimi tovrstnimi znanji lahko ustvarjali boljše predpise, rešitve in storitve, bolj se bodo lahko približali državljanom in z njimi tesneje sodelovali.
Pobuda ob pravem času
»Ponujamo prilagodljive in sproščene tečaje samostojnega učenja. Vanje so vključene tudi učne ure v živo z našimi strokovnjaki. Več kot 25 let izkušenj je našo ekipo dobro pripravilo, da vam pomaga na poti do novih znanj in certifikacij,« je povedala Durđica Strunjaš Kurt iz podjetja Fast Lane, ki na področju izobraževanja o tehnologiji, poslovanju in prodaji deluje v več kot 60 državah.
Luka Peter Medved iz podjetja za zaposlovanje in upravljanje človeških virov Adecco pa je poudaril, da je pobuda takega izobraževanja prišla ob pravem času, saj opažajo veliko razhajanje med potrebami delodajalcev in znanji kandidatov za zaposlitev. »Gospodarstvo potrebuje tovrstne kadre, ne more pa čakati tradicionalne izobraževalne ustanove, da tak kader zagotovi. Zato ga mora izobraziti z lastnim financiranjem oziroma s ponudniki na trgu. Online delo iskalcem zaposlitve prinaša veliko prednost, saj dobijo večji bazen zaposlitvenih možnosti. Ni se jim treba seliti za delom, saj lahko od doma delajo za podjetja po vsem svetu. A za tako delo potrebujejo ustrezno izobrazbo in veščine, zato je taka izobraževalna platforma zelo dobrodošla.«
Premostiti je treba digitalno razhajanje
Tudi Katja Mohar Bastar, direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije, se strinja, da je izkušnja s pandemijo koronavirusa jasno opozorila na pomen digitalizacije za preživetje podjetij, s tem pa digitalne kompetence zaposlenih kot odločilne za nemoten delovni proces. »Premoščanje digitalnega razhajanja s krepitvijo digitalnih kompetenc, digitalizacija malih in srednjih podjetij ter zagotavljanje tovrstnega podpornega okolja so glavni izzivi, ki se jih lotevamo na DIH Slovenija. Mala in srednja podjetja pri nas lahko opravijo oceno digitalne zrelosti in vidijo, kje so njihovi manki v digitalizaciji. Slovenska podjetja imajo v evropskem merilu večinoma povprečne ali celo slabše digitalne kompetence.«
»Ko se je tako rekoč čez noč delo ob pomoči informacijsko-komunikacijske tehnologije v celoti ali vsaj delno začelo izvajati kot delo na daljavo, se je še toliko bolj pokazala potreba po digitalnih znanjih in dodatnem usposabljanju. Univerzitetno okolje pri tem ni nobena izjema, tako v smislu pedagoškega dela kot tudi dela strokovnih služb,« je povedala prof. dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem.
Maja Dizdarević z Univerze v Ljubljani pa je dodala, da tudi na ljubljanski univerzi spodbujajo razvoj digitalnih kompetenc, odgovorno in varno uporabo digitalnih tehnologij ter interakcijo z njimi pri študiju, delu in družbenem udejstvovanju.
