Pametno mesto je kompleksen preplet različnih področij, tehnologij in baz podatkov. Sistem pametnega mesta tako nastaja postopoma z dodajanjem in povezovanjem vse več podatkov in tehnologij, predvsem pa je pametno mesto proces, ki se nenehno razvija in raste. »V bazenu podatkov se ti zbirajo v poenoteni obliki, kar omogoča preprosto izkoriščanje teh podatkov za posamezne konkretne pametne aplikacije in druge pametne tehnologije za končne uporabnike, občinsko upravo, meščane in podjetja,« pravi Klemen Fajmut, vodja razvoja in širitve poslovanja družbe Imagine.
Več kot je v podatkovnem bazenu podatkov iz državnih, mestnih in zasebnih virov, bolj je lahko mesto pametno in povezano. Glavno je, da je dostop do podatkov čim bolj odprt, da omogoča zasebne in javne pobude ter inovacije v smislu izkoriščanja in povezovanja teh podatkov v pametne rešitve, še pojasnjuje Fajmut.
Ekosistem interneta stvari
Podatki se morajo torej pretakati tja, kjer so potrebni. To pa je naloga ekosistema interneta stvari (IoT), ki na eni strani zbira podatke z različnimi senzorji ter na drugi zagotavlja hiter brezžičen prenos podatkov med različnimi napravami in bazami podatkov.
»Treba je poudariti, da je področje IoT zakonsko najmanj urejeno glede prenosa in varnosti podatkov ter zato zelo izpostavljeno potencialnim tveganjem. Zato je glavno, da se vzporedno z nastajanjem pametnega mesta vzpostavljajo preglednost delovanja, odgovorno ravnanje vseh deležnikov, ukrepi varovanja zasebnosti, ustrezni ukrepi za kibernetsko varnost ter ustrezna zakonodaja,« opozarja Klemen Fajmut.
Postopen napredek umetne inteligence
Umetna inteligenca bo dolgoročno prinesla velike spremembe in racionalizacije ter zagotavljala pospeševanje in poenotenje različnih področij delovanja in življenja ljudi. »Kratkoročno pa se moramo zavedati, da je umetna inteligenca zelo zahtevna za uvedbo in jo je zato smiselno graditi postopoma in na posameznih ožjih področjih. Grajenje celovitih in obsežnih sistemov s pametno inteligenco je namreč domena predvsem korporativnih velikanov, kot so Google, Amazon, projekti Elona Muska in podobno. Pa tudi pri teh podjetjih, ki so že vložila milijarde, rešitve umetne inteligence napredujejo razmeroma počasi. Poznamo tudi precej propadlih zelo dragih poskusov uvedb umetne inteligence, kot je IBM-ov sistem Watson, ki naj bi zagotovil sistem umetne inteligence za onkološko svetovanje (Oncology Expert Advisor), zato je priporočljivo pristopati preudarno,« poudarja Fajmut.
Družbeni konsenz bo temeljil na anonimnosti in koristih
Razvoj pametnih mest ima, vsaj za zdaj, javnomnenjsko podporo. A so pričakovanja jasna. Prebivalci mest pričakujejo, da bodo zbrani podatki anonimni in bodo v zameno dobili nekatere koristi, predvsem visoko kakovost bivanja.
Konsenz med mestnimi oblastmi, zasebnimi podjetji in zasebnimi uporabniki torej obstaja, a ni brezpogojen. Kako bodo pridobljene podatke posameznikov uporabili, predvsem pa, kako jih bodo upravljali, sta glavna dejavnika konsenza, brez katerih razvoj pametnih mest ne bo mogoč.
Upravljanje in uporaba zbranih podatkov posameznikov bosta morala privesti do konkretnih koristi prebivalcev, finančnih in bivanjskih. Zato pa je nujna dolgoročna, vnaprej pripravljena strategija upravljanja podatkov, ki bo omogočila gradnjo digitalnega ekosistema ter razvoj novih inovativnih poslovnih modelov. Le tako bo na digitalni platformi pametnih mest možno vzpostaviti nove vire prihodkov mestnih oblasti, nove poslovne modele zasebnih podjetij in boljše storitve za meščane, vse v ustreznem sozvočju z naravnim okoljem in ob upoštevanju smernic uredbe GDPR, ki ureja evropska pravila o varstvu osebnih podatkov. Kritični pomisleki, ki jih bodo imeli državljani, so gotovo vprašanja varstva podatkov in zasebnosti.
Varovanje zasebnosti in kibernetska tveganja
Zmožnost prepoznavanja osebnih podatkov pri procesu segmentacije in s tem zagotavljanja na državljane osredotočenih kontekstualiziranih storitev je namreč v nasprotju s pravico do zasebnosti, zlasti kadar bodo organizirani podatki o mestih in državljanih prosto dostopni na podatkovnih portalih, povezanih z okoljem komercialnih storitev. »Odločilnega pomena je vzpostaviti zaupanje, ki temelji na vrednosti storitev ali izdelkov za državljane in etičnem ravnanju. Upravljanje podatkov mora posameznikom ponuditi preprosto razumevanje, kdo bo kaj počel z njihovimi podatki. V največjem interesu pametnih mestih je podpora dialogu med mestnimi entitetami, državljani in poslovno skupnostjo na vrednostni mreži, ki jo omogočajo analiza podatkov in informacij ter modeli izmenjave,« pojasnjuje Gorazd Kozmus, samostojni IT-strokovnjak družbe Kolektor Sisteh.
Nepremišljeno zasnovana pametna mesta lahko pomenijo kibernetska tveganja, saj vključujejo velike količine podatkov iz množice povezanih virov. Mestne oblasti in podjetja, s katerimi mesta sodelujejo, neposredno nadzirajo nekatere od teh virov, vendar so številni v rokah tretjih oseb. »Ne glede na njihov izvor je anonimiziranje podatkov neposredno pri viru, preden se ti shranijo, najboljša zaščita. Da bi se izognili pastem glede zasebnosti, številni subjekti uporabljajo najboljše prakse revizije svojih orodij in postopkov za anonimiziranje od tretjih oseb,« dodaja sogovornik iz družbe Kolektor Sisteh.
Zato bodo verjetno različne kategorije podatkov potrebovale različne parametre dostopa. »Najboljše prakse vključujejo odprte nelastniške vmesnike aplikacijskega programiranja (API) in oblike podatkov, mesta dodajajo standardno 'klavzulo o lastništvu podatkov' v pogodbe o javnih naročilih, da si zagotovijo pravice dostopa, in modularnost, ki omogoča delni in večstopenjski dostop,« pojasnjuje Kozmus. Kot del tega večstopenjskega dostopa bodo mesta morda želela tudi oceniti tveganja, povezana s tretjimi osebami, in kako jih najbolj zmanjšati.
Kakšne vrste podatkov potrebuje pametno mesto?
Z dozorevanjem informacijskih tehnologij je pametno upravljanje mest in učinkovito reševanje problemov, povezanih z urbanizacijo, ne samo omogočeno, ampak tudi nujno in neizogibno. »Priložnosti za pridobivanje podatkov iz širokega nabora senzorjev v javnih prostorih, transportnih sistemih, energetskih omrežjih, v vseh vrstah uporabniških naprav je veliko. Različni viri natančnih podatkov omogočajo sproten uvid v transportne tokove, pretoke energije, onesnaževanje in vedenje ljudi ter podpirajo informirane odločitve na mnogih področjih družbenih izzivov, kot so trajnost, mobilnost, zdravje in varnost,« razlaga Kozmus.
Uspeh in zlasti trajnostni uspeh razvoja pametnega mesta je večinoma odvisen od sposobnosti kompleksne mreže ekosistemskih partnerjev, da razumejo, upravljajo in prispevajo k veliki hitrosti podatkov, ki ustvarjajo vrednost. »Medsebojno zaupanje in strokovna usposobljenost sta glavni sestavini za uspeh. Pametne podatkovne strategije zahtevajo sodelovanje in načrtovanje za določitev tehnoloških zahtev, ki podpirajo današnje potrebe, pa tudi zmogljivejše tehnologije v prihajanju, na primer 5G,« pravi Gorazd Kozmus, ki še opozarja, da mora pametna strategija za zbiranje podatkov vključevati tudi preverjanje kakovosti podatkov in njihovo čiščenje, da ti postanejo uporabni.
Možnosti monetizacije zbranih podatkov
Z umetno inteligenco se podatki, ki jih zberejo pametna mesta, spremenijo v dragoceno intelektualno lastnino. Eden od na novo nastajajočih modelov je trženje prometnih informacij s senzorji v kombinaciji z lokaliziranimi okoljskimi podatki, kjer ponudnik strankam ponudi komercialno načrtovanje poti v realnem času. Ustvarjanje trga za občinske podatke je le ena vrsta monetizacije. Monetizacija lahko spodbuja tudi krog vse večje udeležbe in monetizacije z mikroplačili, ki spodbujajo izmenjavo podatkov in zagotavljajo vrednost virom teh podatkov.
