IKT

V Mariboru uradno zagnali najzmogljivejši superračunalnik v državi

Vega bo slovenskim znanstvenikom omogočil enakovredno sodelovanje tudi pri velikih mednarodnih raziskovalnih projektih

Podporniki obveščajo

FINANCE
IKT
Digitalna dostopnost bo sredi leta 2025 postala zakonska obveza – kaj to pomeni za podjetja?
IKT
DIGITALNA DOSTOPNOST
IKTRedakcija IKT Digitalna dostopnost bo sredi leta 2025 postala zakonska obveza – kaj to pomeni za podjetja?

Več o tem boste izvedeli na brezplačnem izobraževanju, ki ga organizira Zavod za digitalno dostopnost A11Y.si.

FINANCE
IKT
Kako je videti virtualni pomočnik za podjetniška okolja
IKT
ADD KONFERENCA
IKTPodpornik projekta Kako je videti virtualni pomočnik za podjetniška okolja

To boste lahko izvedeli na letni konferenci podjetja ADD, na kateri bodo govorili tudi o novi regulativi, ki bo krojila nadaljnji razvoj, ter o podatkih in umetni inteligenci.

FINANCE
IKT
Slovenski Kontron lansiral zasebno mobilno omrežje 5G v nemški proizvodnji
IKT
ZASEBNA 5G OMREŽJA
IKTPodpornik projekta Slovenski Kontron lansiral zasebno mobilno omrežje 5G v nemški proizvodnji

Gre za naložbo v robustno omrežno infrastrukturo, ki je pripravljena na prihodnost in podpira trenutne in prihodnje potrebe po brezžični povezljivosti v proizvodnji in skladišču

FINANCE
IKT
Kako bodo s pomočjo umetne inteligence preprečili izumrtje atlantskega lososa na Norveškem
IKT
NAGRADA ZA INOVACIJO
IKTPodpornik projekta Kako bodo s pomočjo umetne inteligence preprečili izumrtje atlantskega lososa na Norveškem

Rešitev je v okviru pobude Tech4Aall razvil Huawei skupaj z lokalnimi partnerji

FINANCE
IKT
Poziv za obnovo pravil enotnega digitalnega trga
IKT
DIGITALNI TRG
IKTPodpornik projekta Poziv za obnovo pravil enotnega digitalnega trga

Digitalno preobrazbo tradicionalnih industrij bi bilo treba voditi z jasnimi pravili za dostop in delitev podatkov

20.04.2021 07:00
Dopolnjeno: 20.04.2021 16:56
Čas branja: 7 min

V prostorih Instituta informacijskih znanosti (IZUM) v Mariboru je začel delovati novi superračunalnik Vega, ki ga je v sodelovanju s slovenskimi izvedenci postavila družba Atos s sedežem v Franciji. Superračunalnik, ki je ime dobil po slovenskem matematiku Juriju Vegi, je eden izmed petih centrov EuroHPC prve generacije. Z zmogljivostjo 6,8 petaflopa na sekundo se trenutno uvršča med 50 najmočnejših superračunalnikov na svetu.

Prvo letošnje četrtletje sta v Sloveniji zaznamovali dve skoraj vzporedni aktivnosti na področju superračunalništva oziroma visokozmogljivostnega računalništva (high performance computing, HPC). Na eni strani je Akademsko raziskovalno omrežje Slovenije (Arnes) razširjalo svojo superračunalniško gručo, ki je dobila 4.256 novih procesorskih jeder in 48 novih grafičnih procesorjev Nvidia. Skupna zmogljivost superračunalnika je po vzpostavitvi polne produkcije na začetku marca dosegla okrog 520 teraflopov na sekundo oziroma 520 tisoč milijard računskih operacij s plavajočo vejico na sekundo (FLOPS). Arnesov sistem je s tem postal najzmogljivejši superračunalnik v Sloveniji. A ne za dolgo.

Primat prevzema Maribor

Na drugi strani je namreč na Institutu informacijskih znanosti mednarodno podjetje Atos s sedežem v Franciji v sodelovanju z domačima podjetjema ATR.SIS iz Trzina in NTR inženiring iz Maribora postavljalo novi superračunalnik Vega z zmogljivostjo 6,8 milijona milijard izračunov na sekundo – to je 6,8 petaflopa na sekundo, kar je približno trinajstkrat več kot Arnesovih 0,52 petaflopa na sekundo. Atos je sredi marca Vego uradno predal IZUM v nadaljnje opremljanje za uradno odprtje in začetek delovanja. Arnesov sistem je tako le za kratek čas okrepil svojo dolgoletno vodilno vlogo pri nas, ki jo sedaj prevzema Vega.

Vsa dela opravili slovenski podjetji

Vega temelji na infrastrukturi Atos BullSequana XH2000. Celoten sistem je stal 17,2 milijona evrov. Približno tretjino zneska bo pokrilo Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC), ostalo pa država Slovenija prek Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) ter programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020.

Vse aktivnosti, povezane s postavitvijo oskrbne in sistemske infrastrukture, sta postavili podjetji ATR.SIS in NTR inženiring. Gre za namestitev podatkovnega centra, sistemov napajanja in hlajenja, vseh komponent superračunalnika, omrežnih sistemov in podpornih sistemov ter zagon infrastrukture. Obe podjetji bosta skrbeli tudi za vzdrževanje infrastrukture v celotni življenjski dobi, ki naj bi bila pet let.

Delovanje ne bo poceni

Kot pojasnjuje Branko Zebec, pomočnik direktorja IZUM, delovanje Vege ne bo poceni. Za petletno obdobje je predvidenih približno 24 milijonov evrov stroškov – 19 milijonov samo za projekt in približno milijon evrov na leto za obratovalne stroške. Tu gre predvsem za stroške električne energije, vzdrževanje in sistemsko podporo ter za razvojno-inženirsko delo.

Za ta namen so zaposlili šest novih sodelavcev, potrebe po kadrih pa bodo sčasoma še nekoliko zrasle. IZUM si želi, da bi zaposloval tudi raziskovalce in uporabnike superračunalnikov, ki so v Sloveniji v večinoma razpršeni po raziskovalnih skupinah znotraj svojih institucij.

Gonilna sila inovacij

»Nove generacije izvedencev in raziskovalcev ter širša slovenska in evropska strokovna javnost z Vego dobivajo vrhunsko tehnologijo, s katero bodo lahko kos novim izzivom v regionalnih in evropskih iniciativah,« pravi Aleš Bošnjak, direktor IZUM. »Evropski raziskovalci in uporabniki iz gospodarstva ter javnega sektorja – ne glede na to, iz katere države prihajajo – pa dobivajo gonilno silo inovacij, ki bo Evropi pomagala pri globalnem tekmovanju na strateških področjih, kot so umetna inteligenca, napredna podatkovna analitika, personalizirana medicina, bioinženirstvo in druga področja.«

Del projekta HPC RIVR

Vega je del projekta HPC RIVR (RIVR je kratica za »raziskovalno infrastrukturo vzhodne regije«), v katerega so vključeni Univerza v Mariboru, Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu in IZUM, ki je postal glavna gostiteljska lokacija za novi superračunalnik na peta ravni v Sloveniji. Cilj projekta je vzpostavitev nacionalnega superračunalniškega centra in s tem krepitev nacionalnih visokozmogljivih računskih zmogljivosti za potrebe slovenskega raziskovalno-inovacijskega in gospodarskega prostora.

Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020. Projekt bo občutno pripomogel k uresničitvi ciljev deklaracije za sodelovanje na področju visokozmogljivega računalništva podjetja EuroHPC. Slovenija se je s podpisom deklaracije zavezala k vzpostavljanju integrirane in dostopne visokozmogljive računalniške infrastrukture.

​Usposabljanje novih strokovnjakov

Zoran Ren, prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru in vodja projekta HPC RIVR, meni, da sta projekt HPC RIVR ter uspešna izvedba velikega in kompleksnega javnega naročila za nabavo superračunalnika Vega dokazala, da so na Univerzi v Mariboru in IZUM v sodelovanju s strokovnjaki iz drugih institucij sposobni izpeljati najzahtevnejše projekte. »Sodelovanje bo še kako potrebno tudi za učinkovito izrabo novih superračunalniških sistemov ter zagotavljanje njihovega nadaljnjega razvoja in nadgradnje zmogljivosti v prihodnje,« dodaja Ren.

Bošnjak meni, da je bil program gradnje visokozmogljivih kapacitet, znanja in sodelovanja v Sloveniji doslej zelo uspešen, saj ni le vzpostavil novih računskih gruč, temveč je tudi zagotovil usposabljanje novih strokovnjakov na področju superračunalništva.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je s projektom HPC RIVR spodbudilo močno sodelovanje na državni ravni, v katerem je Slovensko superračunalniško omrežje SLING pod vodstvom Arnesa združilo znanje vseh skupin in institucij v Sloveniji, ki delujejo na tem področju.

Arnes ne nazadnje vodi tudi projekt vzpostavitve nacionalnih superračunalniških kompetenčnih centrov EuroCC, ki bo povečal dostopnost tehnologije v izobraževanju, znanosti in industriji. Poleg sodelovanja v evropskih pobudah, kot sta PRACE in EuroHPC, se je konzorcij SLING vključil še v konzorcij Leonardo, ki bo v okviru pobude EuroHPC zgradil superračunalnik s 30-krat večjo zmogljivostjo v italijanskem superračunalniškem centru CINECA v Bologni.

Sledilo bo še sedem sistemov v okviru EuroHPC

Slovenski sistem Vega je prvi, ki bo začel obratovati v okviru iniciative EuroHPC. Glede na vložek je zelo zmogljiv. Med drugim bo omogočal izredno hiter prenos podatkov do drugih superračunalniških centrov (500 gigabitov na sekundo) in njihovo trajno hrambo (18 petabajtov). Prinesel je tudi inovacije na področju zmogljivosti za obdelavo velepodatkov.

Tako dobro povezan superračunalnik je pravzaprav inovativen pristop, ki je v EuroHPC naletel na odličen odziv in ga bodo predvidoma uveljavljali tudi pri drugih novih sistemih. V okviru iniciative EuroHPC bo namreč Vegi sledilo še sedem drugih: štirje sistemi podobne velikosti in trije, ki se bodo približali zmogljivosti trilijona operacij (eksaflopa) na sekundo.

Med 50 največjimi na svetu

Bošnjak ocenjuje, da bi se superračunalnik Vega z zmogljivostjo 6,8 PFLOPS na lestvici najzmogljivejših superračunalnikov na svetu, ki je bila nazadnje posodobljena novembra lani, uvrstil na 39. mesto. S tem bi se na primer uvrstili pred Španijo in Rusijo, čeprav je res, da marsikatera država zaradi varnostnih ali drugih nacionalnih interesov sploh ne objavlja podatkov o zmogljivostih vseh svojih superračunalnikov, zaradi česar podatki niso natančni. Kljub temu bo Slovenija po zaslugi sistema Vega odslej kar nekaj časa na zemljevidu držav z najmočnejšimi superračunalniki na svetu.

Posodobljeno lestvico bodo objavili junija in takrat se bo nanjo uvrstila tudi Vega. Verjetno bo nižje od 39. mesta, saj velike superračunalnike gradijo tudi drugje po svetu.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

FINANCE
Kako nam Hrvati »kradejo« startupe
Finance
Blaž Abe Kako nam Hrvati »kradejo« startupe 1

Kaj se dogaja na področju tveganega kapitala v Sloveniji

FINANCE
Manager
Kriza čipov, surovine današnjega časa
Manager
ManagerGorazd Suhadolnik Kriza čipov, surovine današnjega časa 3

Povečanje prodaje elektronskih naprav med pandemijo, nenasitno kitajsko kopičenje zalog čipov in strukturne spremembe v industriji polprevodnikov so sprožili pomanjkanje polprevodnikov v kopici industrijskih sektorjev. Slovenska podjetja se na svetovno krizo odzivajo s prilagajanjem naročil, povečevanjem zalog in iskanjem drugih dobaviteljev čipov.

FINANCE
Manager
Na vrh Intela njegov prvi tehnični direktor – ga lahko reši?
Manager
ManagerGorazd Suhadolnik Na vrh Intela njegov prvi tehnični direktor – ga lahko reši? 3

Pat Gelsinger obljublja, da bo proizvajalec polprevodnikov z novimi tovarnami, v katere namerava vložiti 20 milijard dolarjev, postal glavni ponudnik proizvodnih zmogljivosti v ZDA in Evropi.

FINANCE
Kibernetska varnost postaja glavno poslovno tveganje. Zakaj?
PRO
Finance
KIBERNETSKA VARNOST
Finance PRO Kibernetska varnost postaja glavno poslovno tveganje. Zakaj? (PRO)

Hekerski napadi lahko za več dni povsem ustavijo poslovanje podjetij – več o tem si preberite v posebni izdaji Kibernetska varnost.

FINANCE
Manager
Leto dni po izbruhu epidemije: kdo so lomilci koronakrize
Manager
ManagerNataša Koražija Leto dni po izbruhu epidemije: kdo so lomilci koronakrize 1

Po prvem valu epidemije je bilo težko oceniti, koliko škode bodo nove razmere povzročile v različnih segmentih posla, ob izteku drugega vala in leto dni po izbruhu pa je nekoliko bolj jasno, katerim podjetjem je uspelo zgraditi odpornost proti virusu.

FINANCE
Subvencije
Načrt za okrevanje: 260 milijonov evrov bi šlo za digitalni preporod javnega sektorja
Subvencije
SubvencijeTeja Grapulin Načrt za okrevanje: 260 milijonov evrov bi šlo za digitalni preporod javnega sektorja 9

Do 2026 bi modernizirali javno upravo, okrepili izobraževanje, digitalizirali pravosodje

FINANCE
Avto
Polo z raznimi bonbončki v slogu golfa
Avto
AvtoMatej Kačič Polo z raznimi bonbončki v slogu golfa

Po dobrih treh letih je Volkswagen na pogled rahlo osvežil pola, ki pa v povsem nemškem slogu močne spremembe prinaša pod pločevino.

FINANCE
IKT
Kako so procesni sistemi postali strelovod za hekerske napade
OGLAS
IKT
KIBERNETSKA VARNOST
IKTFinance PR Kako so procesni sistemi postali strelovod za hekerske napade (OGLAS)

Varovanje industrijskih okolij še nikoli ni bilo pomembnejše.