Več kot 2.700 – sedem na dan – kibernetskih napadov se je lani zgodilo v Sloveniji. Največkrat gre za napade na gospodarske subjekte ali posameznike prek spletne pošte.
Na primer: hekerji pod krinko direktorja podjetja računovodstvu prek spletne pošte naročijo plačilo računa določenemu izmišljenemu podjetju, denar pa potem z nekaj naslednjimi prenakazili izgine oziroma pristane pri goljufu. Ali pa je v elektronski pošti povezava, ki se ob kliku nanjo prenese v računalnik ali sistem in povzroči določeno škodo oziroma zastoj – po vsej verjetnosti temu sledi zahteva po »honorarju za popravilo«.
»Pred leti so hekerji v Sloveniji napadli lekarne, kar je povzročilo zastoj pri dobavi zdravil, na Češkem in Nemčiji so bile nedavno zaradi napadov hekerjev nekaj dni zaprte bolnišnice – taki napadi imajo lahko resne posledice za veliko ljudi. Med tem, ko se v gospodarstvu slovenska IT podjetja že zelo dobro zavedajo nevarnosti oziroma škode takega napada in so temu primerno varnostno pripravljena, je v proizvodnih podjetjih ta ozaveščenost nekaj manjša, zasebni uporabniki pa se tovrstne nevarnosti absolutno premalo zavedajo. Napadi na državne sisteme lahko poleg ustavitve delovanja države povzročijo tudi povračilni oboroženi napad prizadete države, zato je kibernetsko varnost treba jemati res zelo resno. Morda bo ta kmalu celo bolj pomembna kot fizična varnost posameznika,« je razložil Gregor Spagnolo, tehnični vodja slovenske ekipe na letošnji največji in najbolj kompleksni mednarodni vaji kibernetske obrambe na svetu Locked Shields 21. Organizirali so jo v Natovem centru odličnosti za kibernetsko obrambo (NATO Cooperative Cyber Defence Center of Excellence, CCDCOE), potekala pa je tri dni.
Na vaji, ki se je končala danes, je sodelovalo 30 držav. V Sloveniji, ki je na tej vaji letos sodelovala prvič, je bil organizator ministrstvo za obrambo v sodelovanju s sekcijo za kibernetsko varnost pri Združenju za informatiko in telekomunikacije (ZIT).
Namen vaje je bil preveriti sposobnost države, da se obrani pred hekerskimi napadi na ključne sisteme, kot so vodno omrežje, ministrstvo za obrambo, javna uprava, prometni sistem in podobni. »Obrambo smo uspešno izpeljali,« je dejal Spagnolo in dodal, da je na vaji sodelovalo 50 strokovnjakov iz 20 slovenskih podjetij, ministrstva za obrambo in vojske.
»Izredno pomembno se mi je zdelo, da so slovenska podjetja, ki so si na trgu konkurenca, združila moči in konstruktivno sodelovala pri obrambi pred kibernetskim napadom. Rezultati vaje bodo znani v prihodnjih dneh, vemo pa že, da smo se dobro odrezali oziroma smo po uspešnosti v zgornji polovici med sodelujočimi državami,« je še dejal tehnični vodja slovenske ekipe, ki sicer meni, da bi se javna uprava morala bolj povezati oziroma sodelovati z gospodarskimi subjekti, saj ji primanjkuje tovrstnega strokovnega kadra in znanja.
