IKT

Kako pomemben dejavnik produktivnosti in gospodarske rasti je digitalizacija

V Sloveniji zaostajamo – podjetja, ki v prihodnjih letih prehoda v digitalizacijo ne bodo vzela resno, ne bodo konkurenčna

Podporniki obveščajo

FINANCE
IKT
IKT
WEBINAR
IKT Podpornik projekta Novo orodje za planiranje neposredno v Power BI – spoznajte, kako deluje

Podjetje B2 BI bo na zadnjem letošnjem webinarju predstavilo svojo novo rešitev PlanIn BI

FINANCE
IKT
IKT
UMETNA INTELIGENCA
IKT Partner projekta Comtrade System Integration je zlati sponzor IT-konference BIZTOPIX

Na konferenci bodo ponudili vpogled v to, kako umetna inteligenca spreminja svet poslovanja.

FINANCE
IKT
IKT
PRILOŽNOST
IKT Podpornik projekta SoftwareOne: do konca leta popust za nakup novih licenc za Copilot

Do 31. decembra 2024 lahko izkoristite 15-odstotni popust pri nakupu nove naročnine za 10 do 300 licenc Microsoft 365 Copilot.

FINANCE
IKT
IKT
PRIZADEVANJA ZA ZAŠČITO OKOLJA
IKT Podpornik projekta Kyocera bo reciklirala odslužene PET-filme

Iz recikliranih materialov bodo delali posodoe za tonerje in druge potrošne komponente v večopravilnih napravah in tiskalnikih

FINANCE
IKT
IKT
PREDSTAVITEV
IKT Podpornik projekta Huawei je predstavil plačljivo storitev Zdravje

Huawei Health na pametnem telefonu ponuja celovite vsebine za pomoč pri ohranjanju telesne pripravljenosti in dobrega počutja.

07.05.2021 07:00
Čas branja: 10 min

V Sloveniji je gospodarstvo razmeroma v dobri kondiciji, tudi znanje imamo, a smo v procesu digitalizacije prepočasni in vanjo premalo vlagamo, strne stanje našega gospodarstva Peter Wostner iz urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Poudarja tudi, da kaj dosti časa za odlašanje ni, saj se intenziven prehod v industrijo 4.0 pričakuje še pred sredino tega desetletja. Zato bi bilo vztrajanje na zdajšnjih proizvodnih procesih in poslovnih modelih tvegano in bi zelo oslabilo našo konkurenčnost na trgu.

»Slovenija se po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe sicer uvršča rahlo za povprečjem EU, a svoj zaostanek postopno povečuje. Podjetniški sektor zaostaja pri vlaganjih v opremo IKT, programsko opremo in podatkovne baze, kar še posebej velja za predelovalne dejavnosti,« je zapisano v poročilu o produktivnosti, ki so ga za leto 2020 izdali v Umarju. »Zato je nujna proaktivna razvojna politika s pospešenimi vlaganji v javnem in zasebnem sektorju ter preusposabljanje kadra,« še poudarja urednik omenjenega poročila Peter Wostner.

Ne zaupamo, ker premalo vemo

Wostner, sicer strokovnjak za razvoj, konkurenčnost in teritorialne politike, proračun in kohezijsko politiko EU, meni, da je treba spremeniti tudi miselnost, da je digitalizacija nekaj negativnega, da bosta robotizacija in avtomatizacija vzeli delovna mesta. Po vseevropski raziskavi je namreč Slovenija na repu po zaupanju v pozitiven vpliv digitalne tehnologije na družbo. Wostner je prepričan, da je to zato, ker digitalno tehnologijo pri nas neprimerno predstavljajo. Prepogosto mislimo, da je ne bomo znali upravljati oziroma da nam ta tehnologija ne bo koristila.

»Pa vendar digitalna tehnologija zelo poenostavlja naše življenje in nam tako ali drugače viša prihodek. Posledična optimizacija niža stroške dela in procesov, manj porabimo sredstev oziroma energije, manj je napak v proizvodnji, produktivnost je večja, tudi stroški javnih storitev so nižji. Vse to niža stroške dela, torej posledično viša naš dohodek. Robotizacija in avtomatizacija nam prihranita čas, saj namesto nas opravita cel kup nalog oziroma opravil, tako da imamo več časa zase, za družino, prijatelje in rekreacijo, torej nam omogoča bolj kakovostno življenje. Raziskave v tujini, v tistih podjetjih, ki so že digitalizirala svoje delovne procese, razkrivajo, da ta podjetja ne odpuščajo delavcev, ampak celo povišujejo zaposlovanje. Pri nas pa je še precej zakoreninjeno prepričanje, da digitalizacija in avtomatizacija pomenita zgolj odpuščanje.«

Digitalizacija se me ne tiče!? Ali pač!

Kot še pove Wostner, se slovenska velika podjetja v smislu robotizacije in digitalizacije na evropskem parketu izkažejo zelo dobro, precej več težav z razumevanjem njunega pomena pa imajo preostala. Ta so tudi bolj odvisna od razvojnih politik države. »Še posebej je skrb vzbujajoče stanje med srednjimi podjetji, kjer jih po podatkih Sursa kar 43 odstotkov ocenjuje, da jih digitalizacija ne zadeva. Nižja intenzivnost razvojnih podpor na tem področju se v Sloveniji glede na konkurenčne države posledično zrcali tudi v nižji intenzivnosti lastnih vlaganj, še posebej v malih in srednjih podjetjih. To zmanjšuje dinamiko povezovanj ne samo med institucijami znanja in podjetji, ampak znotraj celotnega sistema. Na prehodu v industrijo 4.0 bi moralo biti po nekaterih ocenah do dve tretjini naložb usmerjenih v tako imenovani neoprijemljivi kapital, to so raziskave, razvoj, inovacije, digitalizacija in znanje.«

Kot dodaja sogovornik, velja omeniti tudi našo digitalno infrastrukturo oziroma hitro in zanesljivo dostopnost, ki je še na marsikaterem območju Slovenije težava. Izjemnega pomena je dostopnost do tehnologije 5G, za katero je zdaj že jasno, da predstavlja ključ pri uvajanju rešitev industrije 4.0. Javni sektor bi lahko v procesu digitalizacije odigral še bolj proaktivno vlogo, na primer z uvajanjem referenčnih rešitev za težave, ki jih imajo podjetja pri digitalnem poslovanju z državo, kjer Slovenija znotraj EU zaseda nezavidljivo 23. mesto.

Zdaj je čas za preobrazbo

Peter Wostner pojasni, da je za uspešen prehod v četrto industrijsko revolucijo odločilno prav obdobje, v katerem smo zdaj. V prihodnjih nekaj letih se bo namreč avtomatiziral velik del svetovnega gospodarstva, zato odlaganje ukrepov, v smislu »najprej manjkajoča infrastruktura, potem pa še preostalo«, ne vzdrži.

»Čez nekaj let bo prepozno, saj bodo podjetja, ki se v tem obdobju ne bodo uspešno preoblikovala, izpadla iz globalnih verig vrednosti. Pionirji poberejo smetano, sledilci in povprečneži pa se morajo zadovoljiti z drobtinami. Pri dinamiki prehajanja na digitalno tehnologijo oziroma industrijo 4.0 Slovenija začenja močno zaostajati, ne sicer povsod, a generalno z dinamiko ne moremo biti zadovoljni,« še zatrdi sogovornik.

Pojasni tudi, da je odhod nekaterih tujih podjetij z dejavnostjo slabše dodane vrednosti iz Slovenije del že več let trajajočega procesa preoblikovanja globalnih verig vrednosti, ki jih med drugim zaznamuje proces avtomatizacije. Epidemija je te procese sicer še pospešila, a le vprašanje časa bi bilo tudi sicer, do kdaj bodo delovna mesta z nizko dodano vrednostjo, ki jih je mogoče avtomatizirati, še ostala v Sloveniji. Preusmeritev v dejavnosti z višjo dodano vrednostjo je torej nuja, na kar še posebej opozarja dinamičen del slovenskega gospodarstva, ki pa si želi bolj prilagojenih in razvojno usmerjenih politik države.

Sedimo za pravo mizo?

»Nujno se je torej treba posvetiti pospešitvi razvojnih vlaganj. Tudi z vidika strukture porabe EU-sredstev. Večji poudarek bi moral biti na vlaganjih v pametno, digitalno in tudi krožno preobrazbo,« pravi dr. Peter Wostner. Če to storimo, lahko po njegovem Slovenija odlično izkoristi proces delne deglobalizacije s pritegnitvijo dodatnih ekonomskih aktivnosti z visoko dodano vrednostjo – ne samo kapitala, ampak tudi talentiranih kadrov, ki že danes, jutri pa še toliko bolj, pomenijo ključ do konkurenčnosti.

Takšen pozitiven scenarij prehoda v inovacijsko podprto rast ne pomeni le višje rasti BDP in produktivnosti ter plač, ampak tudi precej boljše izhodišče za naslovitev demografskih izzivov, pa tudi prehoda v brezogljično družbo. Zavedati pa se je treba, opozarja Wostner, da so tu tudi tveganja, še posebej če se ne bomo podvizali. Slovenija namreč velja za drugo najbolj izpostavljeno državo po deležu delovnih mest znotraj OECD z visoko potencialno podvrženostjo avtomatizaciji. »In ravno zato je ta trenutek, ko Slovenija pripravlja načrte in programe za porabo EU-sredstev, tako usoden za prihodnost države. Karte se namreč na novo delijo danes, zato bi bilo jutri ugotavljati, kako nismo bili za pravo mizo in kako bi se morali presesti, zgolj jalovo početje.«

Pomemben celosten in sistemski pristop

Tudi naši naslednji sogovorniki, gospodarstveniki oziroma podjetniki, ki so v praksi že izkusili prednosti digitalizacije, so si enotni: da bi (p)ostali zmagovalci, moramo po eni strani prestrukturirati gospodarstvo, več vlagati v dejavnosti z višjo dodano vrednostjo oziroma najti vzvode, kot so digitalizacija, nove in zelene tehnologije ter inovacije, ki bodo omogočili hitro in trajnostno rast. Po drugi strani pa intenzivno vlagati tudi v mehke dejavnike razvoja, predvsem v preobrazbo miselnosti in znanja ljudi. »Priložnosti za izboljšave je ogromno, naš cilj mora biti pozicioniranje v tistih sektorjih, kjer imamo komparativne prednosti,« poudari Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager in direktorica Siemensa Slovenija in Hrvaška.

Medtem ko na GZS ocenjujejo, da bi se morala produktivnost v slovenskem gospodarstvu v prihodnjih petih letih nominalno povečati za šest odstotkov letno, če hočemo leta 2025 doseči 60 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, Lončarjeva ob tem pomisli, da je cilj zelo ambiciozen, saj je bila povprečna letna rast produktivnosti v Sloveniji med letoma 2000 in 2019 le 1,6 odstotka. »Pomemben bo celosten in sistemski pristop ter inovativni in ambiciozni cilji. Naša majhnost je lahko zaradi fleksibilnosti in agilnosti tudi prednost, ki je do zdaj nismo dovolj izkoristili. Država pa je tista, ki mora zagotavljati sistemske pogoje za spodbudno poslovno okolje, tako bi morala takoj dvigniti proračunsko financiranje raziskav in razvoja za 0,5 odstotne točke, na en odstotek BDP, in v prihodnjih petih letih precej povečati vlaganja v raziskovalno opremo.«

Nujna je prenova izobraževalnega sistema

Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri GZS nato pove, da se je v minulem letu visoko zavedanje podjetij o pomembnosti digitalizacije pokazalo tudi v velikem povečanju števila prijav podjetij na subvencije na področjih digitalnih vavčerjev in digitalne preobrazbe. »Če nam bo uspelo ta tempo nadaljevati in še pospešiti, imamo lepo priložnost, da krivuljo produktivnosti hitro obrnemo navzgor in ujamemo zaostanek.«

In kaj moramo storiti, da bomo napredovali po lestvici DESI in IMD World Digital Competitiveness Ranking? »Postavili smo so cilj, da na indeksu DESI do leta 2030 pridemo med prvih deset držav EU,« pravi Šutanovac. Da bi to dosegli, moramo po njegovem pospešiti izobraževanje odraslih za digitalne kompetence. Prenoviti moramo tudi izobraževalni sistem, v osnovne in srednje šole takoj uvesti obvezne predmete s področij računalništva in informatike ter razvijati nove programe na univerzitetni ravni z vsaj dvakratnim povečanjem vpisnih mest za digitalne poklice. Nujna je tudi digitalizacija javnega sektorja z uvajanjem učinkovitih storitev po meri uporabnikov. Udejanjiti moramo tudi regulativo, ki bo podpirala razvoj digitalne ekonomije. »Vse to nam bo prineslo napredovanje tudi na indeksu IMD.«

Ljudje in njihovo znanje so gonilna sila podjetij

Medeja Lončar doda, da bi država z oblikovanjem bolj prijaznega poslovnega okolja zajezila odhod supertalentov v tujino. Njena naloga je tudi zagotoviti ustrezno javno infrastrukturo, ki bo ponujala kakovostno podporo in spodbudo poslovnemu okolju. Zelo pomembno je tudi sodelovanje med izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter gospodarstvom. Nove platforme sodelovanja namreč spodbujajo kreativnost, inovativnost in tehnološke preboje. Zato potrebujemo več kreativnih stičišč, hubov, living labov.

»Mi menedžerji pa smo odgovorni, da spodbujamo inovacije in digitalizacijo, v svojih podjetjih več vlagamo v raziskave in razvoj, se več in bolje povezujemo z raziskovalnim in izobraževalnim sektorjem,« pravi Lončarjeva. Ta epidemija je po njenem znova pokazala, da so prav ljudje, njihovo znanje in veščine tisto, s čimer so podjetja hitreje in lažje izšla iz krize. »Sistemska krepitev digitalnih veščin prebivalstva je torej nuja,« še pove predsednica združenja Manager in doda, da so se podjetja, ki so bila že pred epidemijo v procesu digitalne preobrazbe, veliko lažje in hitreje spoprijela s kriznimi razmerami.

Več je priložnosti kot groženj

In kako na digitalizacijo kot pomemben dejavnik za dvig produktivnosti gledajo direktorji IKT-podjetij, ki so včlanjena V ZIT.

Blaž Strle, glavni izvršni direktor podjetja BE-terna Adriatic, meni, da so največje priložnosti in grožnje digitalizacije novi poslovni modeli, ki izhajajo iz zamenjave zdajšnjih rešitev ali produktov ali pa celo iz spremenjenih potreb kupcev. »Tu ni preprostega navodila za uspešne rešitve, vsako podjetje zase bo moralo oceniti, kakšna bo njegova prihodnost in temu ustrezno ravnati. Prepričan pa sem, da digitalizacija za Slovenijo prinaša več priložnosti kot groženj.«

Pri tem Strle ne pozabi omeniti najpogostejše napake v procesu digitalizacije. Nekatera podjetja se je lotevajo prehitro, ne da bi si postavila glavno vprašanje, kaj želijo s tem doseči. »Če ne bomo imeli dobro definiranega in napisanega odgovora na 'zakaj', bo program digitalizacije ustavljen ali pa bo neučinkovito skakal iz ene smeri v drugo.«

Druga napaka po njegovem pa je, da podjetja v procesu digitalizacije vpeljejo ogromno novih rešitev, pri čemer osnovni sistemi (na primer ERP), ki podpirajo njihovo poslovanje, niso povezljivi na zunaj. Posledica je veliko število satelitov, ki med seboj niso povezani, delovni procesi podjetja pa so neučinkoviti.

Treba je uskladiti pričakovanja na vseh ravneh v podjetju

»Podjetja naj, preden se lotijo digitalizacije, najprej definirajo svoje cilje pri digitalizaciji in začrtajo osnovne predpostavke, kako bo podjetje pozicionirano čez od tri do pet let,« pravi Strle. Uskladijo naj pričakovanja na vseh ravneh v podjetju, da ne bo ob uvedbi novih rešitev prišlo do nezadovoljstva. Digitalizacija ne bo vedno za vse prinesla samo pozitivnih učinkov, zato je dobro vnaprej uskladiti pričakovanja. Pričakovane pozitivne učinke digitalizacije je treba ovrednotiti in primerjati z vloženimi napori. »Programi, ki ne dodajajo vrednosti, niso smiselni,« še svetuje Strle.

Po njegovem imajo pri procesu digitalizacije večja in manjša podjetja enake možnosti oziroma težave, na trgu pa obstaja ogromno primernih rešitev – vsako podjetje lahko izbere sebi najbolj ustrezne. Univerzalnega pristopa ni. Prednost malih podjetij je, da so hitro prilagodljiva za spremembe, zato imajo več prostora za morebitne napake. Rešitve naj bodo povezljive z drugimi rešitvami, obstajati mora možnost, da lahko kadarkoli izvozijo svoje podatke, kar bo, če bo treba, omogočalo hiter in neproblematičen prehod na drugo ustreznejšo rešitev. Prednost velikih podjetij je, da se z inovacijami ukvarjajo sistematično in dolgoročno. Morda bodo imela še največ težav srednja podjetja, ki nimajo proračunov in sistematičnega pristopa velikih, po drugi strani pa tudi ne agilnosti malih podjetij.

Epidemija je lekcija za zamudnike

Digitalizacija je močno pretresla strategijo nastopa mnogih podjetij na trgu, popolnoma spremenila komunikacijske poti, dodobra pa je vplivala tudi na potrebe pri zaposlovanju, saj so nastala popolnoma nova delovna mesta, za katera iščejo drugačne kompetence kot prej, razlaga Sašo Berger, predsednik uprave družbe S & T Slovenija. »Epidemija je zelo nazorno prikazala, kaj lahko za organizacijo pomeni biti sposoben hitrega odziva na nenadno spremembo poslovnega modela. Nujna pospešitev digitalne preobrazbe je za vodstvene ekipe verjetno ena najpomembnejših lekcij epidemije.«

Sogovornik je prepričan, da je poleg jasno začrtanih ciljev za uspešen prehod v digitalizacijo zelo pomembna napredna tehnološka osnova, torej sodobna zmogljiva IT-infrastruktura, ki bo zanesljivo podpirala preobrazbo poslovnih operacij v digitalno različico.

»Ne nazadnje pa je treba na spremembo pripraviti in navdušiti zaposlene. Pri tem igrata pomembno vlogo komunikacija in zavest vodstva, da bo zaposlene treba opremiti s kompetencami, ki so potrebne za preobrazbo.«

Zavor je vse manj

Tudi generalni direktor podjetja NIL Beno Ceglar zaznava, da se je zavedanje podjetij o nujnosti digitalizacije med epidemijo zelo povečala. »A četudi je to zavedanje prisotno, je do dejanskega udejanjanja še sorazmerno dolga pot,« pravi. Prvi korak po njegovem naj bo preverjanje, kateri del procesa je možno podpreti z uporabo IKT, da bodo učinkovitejši. Verjetno najpomembnejši korak pri digitalizaciji je ureditev procesov ter njihovo poenotenje in doseganje čim višje ravni standardizacije. »Pri večjih podjetjih je proces gotovo bolj zahteven kot pri malih, nekatera IKT-storitve opravijo sama, malim pa se to ne izplača. »Zato naj si pomagajo z znanjem, do katerega se je že dokopal kdo drug in pripravil delujočo rešitev,« svetuje Ceglar.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite [+] poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
FINANCE
Manager
Manager
Manager Gorazd Suhadolnik Na muhi hekerjev: bolnišnice, energetika, razvijalci cepiv, banke …  6

V pandemiji se ni le močno povečalo število kibernetskih napadov, temveč je prišlo do pomembnega premika tarč s posameznikov in malih podjetij k večjim korporacijam, vladam in kritični infrastrukturi.

FINANCE
IKT
IKT
IKT Jurij Šimac Plaz prodaj slovenskih IT-podjetij

Katera slovenska IT-podjetja so v zadnjem letu dni dobila nove lastnike?

FINANCE
IKT
IKT
KONTEJNERSKE PROGRAMSKE REŠITVE
IKT Jakob Žorž Kaj v svet IKT prinaša tehnologija vsebnikov

Njen pohod spodbujajo predvsem poslovne prednosti, kot so hitrejše nameščanje aplikacij, večja agilnost in prenosljivost med računalniškimi okolji, lažje posodabljanje ter obvladovanje aplikacije v obdobju uporabe – tako rekoč vse temeljne tehnološke zahteve digitalizacije.

FINANCE
Agro HI-tech
Agro HI-tech
Agro HI-tech Uredništvo Agrobiznisa Kako sodobne tehnologije v kmetijstvu prinašajo poslovne priložnosti in energetske prihranke? (PRO)

Odgovore na vprašanje, kako doseči energetsko bolj učinkovito kmetovanje, bomo dobili na 9. Agro Hi-tech konferenci, na kateri bomo tudi razglasili zmagovalce natečaja ter spoznali vrsto dobrih praks.

FINANCE
IKT
IKT
KIBERNETSKA VARNOST
IKT Esad Jakupović Kobalos – nova prefinjena koda, ki napada superračunalnike 1

Raziskovalci podjetja ESET in organizacije CERN so pred kratkim odkrili zlonamerni program Kobalos, ki napada superračunalnike in povzroča škodo predvsem znanstvenim raziskovalnim omrežjem

FINANCE
IKT
IKT
IKT Redakcija IKT (Anketa) Kaj se bo letos dogajalo na področju kibernetske varnosti

Pet sogovornikov smo vprašali, kateri bodo največji izzivi, katere vrste napadov bodo v vzponu in v kakšne rešitve za kibernetsko varnost bodo podjetja najbolj vlagala

FINANCE
IKT
IKT
IKT Esad Jakupović Kakšno leto 2021 napovedujejo direktorji slovenskih IT-podjetij

O letošnjih načrtih smo povprašali direktorje podjetij s področja informacijskih tehnologij

FINANCE
IKT
IKT
KIBERNETSKA VARNOST OKOLIJ OT
IKT Finance prPRO Kibernetska varnost: Kako učinkovito zaščititi sisteme operativne tehnologije (PRO)

Varnostni mehanizmi, ki se uporabljajo za varovanje okolij IT, v okoljih operativne tehnologije (OT) ne delujejo – tu se uporabljajo sistemi za odkrivanje anomalij (ADS) in namenski požarni zidovi, ki poznajo protokole v tovrstnih okoljih.