Pametna mesta obsegajo inteligentne in medsebojno povezane sisteme. Do določene mere mesta, ki ustrezajo definiciji pametnega mesta, že obstajajo. Gre za celovita omrežja senzorjev v elementih infrastrukture, kot so semaforji in parkomeri, ki zbirajo podatke, jih analizirajo in uporabljajo rezultate za optimizacijo resničnih komunalnih in preostalih sistemov.
Pametna mesta tako uvajajo na milijone naprav, ki spadajo v nadzorna senzorska omrežja, nizkoenergijske strojne komunikacije, pametne domove, pametne tovarne in milijone končnih uporabnikov, ki komunicirajo z vsemi temi napravami. Med sodobnimi tehnologijami, ki so na voljo danes ali pa bodo kmalu, lahko le tehnologija mobilnih in fiksnih omrežij pete generacije (5G) zagotovi njihovo množično povezljivost in visoko zmogljivost.
Mesto ni resnično »pametno«, dokler vsi ti sistemi ne komunicirajo med seboj in z upravljalnimi platformami. Tehnologija 5G ponuja za delovanje velik okvir tehnologij, zmogljivosti, storitev in primerov uporabe, podkrepljenih s tehničnimi atributi (kot so visoka zmogljivost, popolna zanesljivost, vseprisotna razpoložljivost in odzivna povezljivost), brez katerih pametna mesta preprosto ne morejo zaživeti v popolnosti.
Internet stvari ena izmed najpomembnejših tehnoloških zasnov, ki jih prinaša 5G
Med najpomembnejše tehnološke zasnove, ki jih bo omogočila in pospešila tehnologija 5G, sodi internet stvari (IoT). »Poenostavljeno ga lahko opišemo kot povezano mrežo naprav, omrežij, storitev in ljudi. Deluje prek komunikacijskega protokola (Bluetooth, mobilna omrežja, Wi-Fi, NFC in tako dalje) z uporabo vdelane programske opreme oziroma senzorjev za medsebojno komunikacijo, zbiranje in izmenjavo podatkov. Z zmogljivostmi 5G lahko omrežje postane povezovalna tehnološka tkanina, ki omenjene stebre povezuje med seboj – in izpolnjuje zahteve za napredne, zapletene in obsežne uvedbe IoT, kot je 'Ultra-Reliable Low-Latency communications' (URLLC),« pojasnjuje Vlado Šarenac iz PwC Slovenija, ki opozori na to, da znotraj pametnih mest tako rekoč ni področja, kjer 5G ne bi mogel prinesti prodornih inovacij.
»Od ravnanja z odpadki, pametnega upravljanja energije, upravljanja vode, pametnih omrežij vse do inteligentnih transportnih sistemov. Ti osnovni elementi množičnega sprejemanja interneta stvari, podprti s tehnologijo 5G, bi v nekaj letih zagotovili tudi temeljno podlago za komunikacijo avtonomnih avtomobilov in tako imenovan Vehicle-to-Anything (V2X) – avtomobilski komunikacijski sistem, ki podpira prenos informacij iz vozila na premične dele prometnega sistema, ki lahko na vozilo vplivajo,« še doda direktor za področje tehnološkega svetovanja za jugovzhodno Evropo v PwC Slovenija.
5G omogoča novo generacijo »pametnih« naprav...
Internet stvari (IoT) bo kot strategija pridobivala vrednost z inkorporacijo preostalih prodornih tehnologij. Ko govorimo o IoT BtO (Internet of Things Beyond the Obvious), govorimo o spoju »tradicionalnega« interneta stvari s tehnologijami, kot so virtualna resničnost, umetna inteligenca in strojno učenje. Tehnologija 5G in internet stvari bosta tako omogočila interkonektivnost omenjenih tehnologij in z njimi povezanih naprav.
»Naj omenim le enega izmed presekov (spojev) tehnologij, in sicer AIoT. AI je sposobnost sistema, da se uči in izpopolnjuje na podlagi podatkov. Spoj AI in IoT tako prinese naprave, ki analizirajo podatke in sprejemajo odločitve brez sodelovanja ljudi. Gre za novo generacijo »pametnih« naprav. Inteligenca AIoT omogoča podatkovno analitiko, ki se nato uporablja za optimizacijo sistema in ustvarjanje večje uspešnosti in vpogleda v ustvarjanje podatkov, iz katerih se sistem lahko uči,« razlaga Vlado Šarenac iz PwC Slovenija.
...in pametne stavbe
Drugo področje na preseku umetne inteligence in interneta stvari so pametne poslovne stavbe. Nekatera podjetja v svojo poslovno stavbo nameščajo mreže pametnih okoljskih senzorjev, ki lahko zaznajo prisotnost zaposlenih in tako ustrezno prilagodijo temperaturo in osvetlitev za izboljšanje energetske učinkovitosti. Pametna zgradba lahko tudi nadzoruje dostop do pisarne s tehnologijo prepoznavanja obrazov. Kombinacija povezanih kamer in umetne inteligence v realnem času primerja slike z bazo podatkov in tako selekcionira vstop. Podobno zaposlenim ne bi bilo treba poročati (zapisovati) prisotnosti na obveznih sestankih, saj bi za to skrbel sistem AIoT.
»Tovrstnih primerov je ogromno, njihovo število pa bo iz leta v leto raslo z velikansko hitrostjo. Internet stvari in preostale tehnologije bodo že v bližnji prihodnosti spremenili naša življenja tako, kot si jih pred leti (pa še zdaj) nismo mogli niti predstavljati,« še pripomni Šarenac.
5G je šele na začetku razvojne poti, a že daje učinke
Celovita integracija tehnologij in zasnov pametnega mesta brez funkcionalne tehnologije 5G torej ni možna.
Pot do popolne integracije je kot rečeno še dolga. Njena uvedba pa je izjemno zapletena tudi z vidika poslovnih partnerstev. Številne rešitve pametnih mest vključujejo vzpostavljanje kompleksnih ekosistemov, ki presegajo meje ene industrije in tipičnih rešitev. »Te rešitve bodo vključevale več deležnikov – operaterje, ponudnike omrežij, ponudnike platform, ponudnike nabora čipov in modulov, proizvajalce naprav, razvijalce aplikacij, vertikalne partnerje, sistemske integratorje, ki morajo tesno sodelovati in oblikovati učinkovita partnerstva za ustvarjanje in zagotavljanje dolgoročne dodane vrednosti. Industrija mobilne tehnologije spada med stroškovno izjemno zahtevne (s CAPEX- in tudi OPEX-vidika). Torej, čeprav lahko tehnologija 5G zagotavlja idealen tehnični okvir za pametna mesta, bosta njeno sprejetje in dolgoročni uspeh odvisna od tega, kako upravljajo stroške uvajanja in ali poslovni modeli zagotavljajo stroškovno upravičenost. Poleg tega imajo različni elementi pametne infrastrukture različne zahteve glede uvajanja in zmogljivosti, zato so potrebni različni tehnični in poslovni modeli – pri vsem tem bo torej prilagodljivost (fleksibilnost) odločilnega pomena,« dodaja Šarenac.
Raziskava občinstva telekomunikacijske publikacije Heavy Reading's je pred nedavnim pokazala, da več kot polovica podjetij in operaterjev, ki vlagajo v storitve 5G, še ni opredelila oziroma šele začenja prepoznavati svoje tehnične zahteve za večstransko obračunavanje, uskladitev in plačila, kar ovira in upočasnjuje razvoj pametnih mest. Brez ustreznih načrtov za monetizacijo in zagotavljanje finančne varnosti, tako da bo vsak deležnik v vrednostni verigi dobil pravičen delež prihodkov, bo razvoj le stežka dosegel maksimalno raven razvojne hitrosti.
Kako lahko 5G pomaga pri razvoju zdravstva v pametnih mestih?
Hiter porast telemedicine med pandemijo COVID-19 ponuja vpogled v prihodnost zdravstvene oskrbe, vendar je oskrba na daljavo le eno izmed področij, kjer 5G lahko omogoča prihranek stroškov in izboljša rezultate. Tehnologija 5G bo vplivala na:
- Manjše število in krajši čas hospitalizacij: 5G bo močno izboljšal komunikacijo med zdravniki in bolniki, tako da bo omogočeno neprekinjeno in sprotno delovanje v bolnišnicah in zunaj njih. To bo zdravnikom omogočilo učinkovitejšo izrabo časa, boljše rezultate ter zmanjšanje števila in dolžine bolnišničnih bivanj. Zadnje naj bi po naših raziskavah do leta 2030 globalnemu BDP prispevalo 161 milijard dolarjev.
- Poenostavljene interakcije med zdravnikom in pacientom: glede na zgornjo točko bodo mobilne zdravstvene platforme omogočile hitrejše in natančnejše zbiranje in izmenjavo zdravstvenih informacij med zdravstvenimi sistemi in med izvajalci zdravstvenih storitev ter pacienti. Zdravnikom bo lahko omogočena tudi uporaba kirurških robotov ali skenerjev na daljinsko upravljanje. Takšne aplikacije bodo zdravnikom omogočile učinkovitejšo porabo časa in do leta 2030 h globalnemu BDP prispevale več kot 89 milijard dolarjev.
- Droni za prevoz medicinske opreme: defibrilator, odposlan z brezpilotnim letalom, bi lahko prišel na bolnikovo lokacijo štirikrat hitreje, kot če bi ga pripeljali z rešilnim vozilom. Droni lahko z veliko hitrostjo dostavljajo zdravila, kri in cepiva na velike razdalje ali pobirajo in prevažajo vzorce za analizo. Ocena prispevka tovrstnih inovacij h globalnemu BDP do 2030 se giblje okoli 155 milijard dolarjev.
- Povečanje dosega in učinkovitosti telemedicine: v primerjavi s prejšnjimi generacijami mobilne tehnologije kombinacija hitrosti in učinkovitosti s krajšo zakasnitvijo omogoča, da 5G bolje podpira oddaljene interakcije v realnem času. Izvajalci zdravstvenih storitev bodo lahko v realnem času prejemali podatke velikega števila bolnikov. To pomeni, da bo 5G razširil doseg in učinkovitost daljinskega spremljanja zdravja in programov telemedicine tudi na podeželje in območja brez dobrega dostopa do bolnišnic. Zadnje naj bi po naših ocenah imelo na globalni gospodarski output vpliv v višini 123,5 milijarde dolarjev.
»Prednosti bodo ogromne tudi z vidika obvladovanja pandemij, kakršni smo priča zdaj. Ključ do zadrževanja izbruha je hitro prepoznavanje prenašalcev virusa. Zbiranje informacij o telesni temperaturi, potovanju in zgodovini stikov je torej glavnega pomena. V primerjavi s 4G pasovna širina 5G podpira prenos ogromnih količin dinamičnih podatkov v realnem času (vključno s termično sliko 4K, potjo potovanja in sledenjem tesnih stikov). To omogoča hiter nadzor telesne temperature v obljudenih krajih, kot so letališča in železniške postaje, ter znižuje tveganje in olajša procese izogibanja neposrednim medsebojnim stikom,« še doda Vlado Šarenac.
5G bo spremenil medijsko potrošnjo in preživljanja prostega časa
Še pred izbruhom COVID-19 je mobilna povezljivost pridobivala vse večjo vlogo v potrošniški in medijski industriji, pandemija pa je še pospešila tekoče premike v vedenju porabnikov. To ustvarja potencial za 5G, kar lahko omogoči dosledne visokokakovostne izkušnje in ljudem omogoči popolno in nenehno povezljivost doma in tudi »na poti«.
Porabniki bodo dostopali do večjih količin vsebin in storitev, kar bo odprlo priložnosti za prihodke v vseh sektorjih, vključno z videoigrami, zabavo, glasbo in tako imenovanimi over-the-top videi (OTT). Ko se bodo omrežja 5G razširila, bo tehnologija z majhno zakasnitvijo in izjemno hitrim prenosom podatkov omogočala razvoj nepredstavljivih medijskih poslovnih modelov, v katerih se različne ponudbe kombinirajo. Digitalne platforme se na primer spreminjajo v prostore performansov in pretakajo posnete glasbene predstave navidezne resničnosti (VR), ki nadomešča koncerte in festivale, zaprte med pandemijami.
Raziskava PwC o globalnem gospodarskem vplivu tehnologije navaja še spremembe na dveh področjih:
- Trženje v realnem času in odnosi s strankami: z uvedbo pametnih telefonov 5G bodo podjetja uporabljala tehnologijo za zajemanje in izboljšanje interakcij s porabniki, kar bo odprlo nove možnosti v zvezi s prodajo in storitvami. 5G bo podjetjem omogočil zajem in analizo podatkov za stranke ali obiskovalce v realnem (ali skoraj realnem) času. Kombinacija 5G z zmogljivimi analitičnimi zmožnostmi, umetno inteligenco in avtomatizacijo trženja omogočata nenehno optimizacijo in prilagajanje kampanj. Pomislimo na omenjen primer nakupovalnega središča: trgovci bodo vedeli, kateri porabniki so vstopili, in lahko prek mobilnih naprav pošiljali oglase in ponudbe po meri. Trgovci bodo lahko izboljšali nakupovalno izkušnjo stranke, tako da jo bodo usmerili k njenim najljubšim izdelkom in celo prilagodili cene ter spodbudili nakup. Tovrstne prakse naj bi globalnemu BDP do leta 2030 prinesle 221 milijard dolarjev.
- Ponudba spletnih iger in medijev OTT: s tehnologijo 5G igralna strojna oprema ne bo zahtevala tolikšne procesorske moči in obdelave. V kombinaciji z večjo hitrostjo in izjemno nizko zakasnitvijo ta zasnova robnega računalništva pomeni, da bo 5G uvedel novo dobo vse bolj poglobljenih igralnih izkušenj, ki s 4G niso bile mogoče. Pretakanje vsebin OTT se bo povečalo tudi zaradi boljšega oziroma hitrejšega dostopa do VR- in AR-izkušenj, kar bo še pospešilo razvoj v zadnjem času eksplozivne industrije e-iger. PwC globalni gospodarski prispevek s tehnologijo 5G intenziviranih spletnih iger in medijev OTT do leta 2030 ocenjuje na 33 milijard dolarjev.
Glede na kompleksnost prepletenih tehnologij, ki bodo poganjala pametna mesta, je očitno, da bo razvoj novega bivanjskega koncepta zahteval strateško pozornost ter usklajevanje s strani vseh deležnikov. Zgolj tako bo lahko izpolnjen polni tehnološki potencial 21. stoletja.
