Ne cesti se ob trčenju z osebnim vozilom prevrne cisterna z nevarno vsebino. Sproži se reševalna akcija, ki mora biti hitra in učinkovita – gre za človeška življenja in razlitje nevarnih snovi. V podjetju Iskratel so predstavili svoj razvojni projekt, ki bo z novo tehnologijo omogočil hitrejše in bolj usklajeno delovanje služb javne zaščite in reševanja.
Pomen 5G za javno varnost
Ozkopasovna tehnologija prenosa podatkov se poslavlja, v prihodnjem desetletju se bo razvilo in uveljavilo širokopasovno omrežje pete generacije – 5G. To bo s svojimi zmogljivostmi virtualizacije omrežja, naprednimi funkcijami in storitvami močno vplivalo na industrijo in na druge panoge. Izjemno pomemben sektor, ki bo z omrežjem pete generacije veliko pridobil pri zmogljivosti, hitrosti, zanesljivosti, razpoložljivosti, odzivnosti in povezljivosti, je javna varnost oziroma organizacija javne varnosti, zaščite in reševanja (PPDR – Public Protection and Disaster Relief).
Uporabniki pomagajo pri razvoju
V podjetju Iskratel so leta 2018 vizionarsko zagnali projekt 5G Varnost ter se v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Telekomom Slovenije in podjetjem OSI z uporabo novih tehnologij lotili razvoja produktov in storitev, prilagojenih za učinkovitejše delo intervencijskih služb.
Projekt, vreden dobre tri milijone evrov, ki ga sofinancira EU, je v sklepni fazi, v Iskratelu pa so na demonstracijo doslej razvitih aplikacij povabili tiste, ki jih bodo uporabljali v praksi. To so med drugim operaterji različnih klicnih centrov v strukturi zaščite in reševanja, gasilci, medicinska prva pomoč, civilna zaščita, gorski reševalci, predstavniki energetskih podjetij, lokalne uprave, upravljavci cestne in železniške infrastrukture in še nekatere druge službe.
»To, kar vam bomo pokazali, niso končni produkti, so prototipi. Vas, ki jih boste ob svojem posredovanju uporabljali na terenu, pa bi ob predstavitvi posameznih rešitev prosili, da nam poveste svoje mnenje, razkrijete morebitne pomanjkljivosti in predlagate izboljšave. Želeli bi namreč razviti in ponuditi kompleksne rešitve, ki bodo opazno prispevale k učinkovitejšemu delu deležnikov javne varnosti,« jih je v uvodu pozval Gregor Smolej, upravljavec inovacij v Iskratelu.
Različna omrežja združili v eno
Najprej smo se spoznali s tako imenovanim obogatenim klicem v sili na številko 112, ki omogoča sinhronizacijo podatkov klicatelja med službami, ki posredujejo v nujnem primeru. »Operater oziroma dispečer ima z uporabo naše inovativne aplikacije možnost, da ob klicu s klicateljem ustvari novo klicno konferenčno sobo za točno ta primer. V njej mu klicatelj pove in prek videoklica s pametnim telefonom pokaže, kaj se je zgodilo. Operater lahko v konferenčno sobo po potrebi povabi ustrezne strokovnjake, ki na podlagi povedanega in videnega lahko predlagajo prve nujne ukrepe,« je pojasnil Smolej.
Kot je poudaril, bo z njihovo rešitvijo komunikacija med različnimi reševalnimi službami pri reševanju posameznega primera možna prek ene same skupne (video)povezave. Pri tem jim bo lahko za boljšo preglednost nad dogajanjem na kraju nesreče pomagal tudi dron.
Zdaj ima denimo policija svoj sistem – omrežje – za komunikacijo, medsebojna komunikacija reševalcev poteka na drugi valovni dolžini, med gasilci na tretji in tako naprej. Če se reševalec, denimo, želi posvetovati z gasilcem, ki je sto metrov stran, na drugem koncu nesrečnega dogodka, se mora z njim povezati prek svojega klicnega centra, ki klic posreduje, v njegovo omrežje, kar jemlje morebiti celo življenjsko dragoceni čas.
Zanesljivost, varnost, sledljivost podatkov
V nadaljevanju so nam v Iskratelu demonstrirali še, kako je z njihovim sistemom mogoče upravljati in voditi ter z individualnimi in s skupinskimi videoklici povezati prve posredovalce na intervenciji. Predstavili so tudi, kako je mogoče zagotoviti nepretrgano delovanje operativnega centra, kako ohraniti revizijske sledi – tako govorne, video kot podatkovne – in poskrbeti za varnost pred nepooblaščenimi vdori. Za konec so nam prikazali še, kako bi potekalo iskanje in reševanje z dronom.
Dejan Šošter iz Telekoma Slovenije je ob koncu demonstracijskega dne še povedal, da bo v prihodnjem desetletju prehod omrežij, ki so zasnovana na ozkopasovnih tehnologijah, na širokopasovna postopen. V tem času pa bo treba zagotoviti interoperabilnost omrežij in sočasno uporabo tako širokopasovnih kot ozkopasovnih omrežij.
