»Informacijska tehnologija in digitalna orodja so postala rešilno orodje za mala in srednja podjetja, ki jih je prizadela pandemija. Uporaba digitalnih tehnologij v podjetjih je v zadnjem letu dobila zagon, korenito spremenila stare poslovne navade ter ustvarila nove, bolj produktivne prakse,« je na včerajšnji okrogli mizi z naslovom Digitalizacija MSP kot pospešek za oživitev gospodarstva – kaj še moramo storiti? dejal Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Pomen digitalizacije se bo le še povečeval
»Različne študije kažejo, da so bila med pandemijo mala in srednja podjetja z višjo stopnjo digitalne zrelosti bolj odporna na izzive, ki so jih prinesli omejevalni ukrepi in krizne razmere. Po koncu pandemije pa se bo pomen digitalizacije še povečeval, zato je pomembno slovenska podjetja podpreti pri osvajanju digitalnih kompetenc in uvajanju sodobnih tehnologij,« je bila vodilna iztočnica za razpravo na spletni okrogli mizi, ki jo je ZIT organiziral v sodelovanju s horizontalno mrežo IKT, ki je organizacijsko del Strateško razvojno inovacijskega partnerstva Pametna mesta in skupnosti (SRIP PMiS).
Nenad Šutanovac je še poudaril, da bi večja digitalizacija med malimi in srednjimi podjetji (MSP) dala velik pospešek oživljanju gospodarstva po pandemiji. »Slovenija je, kar se tiče digitalizacije MSP, v primerjavi z EU v velikem zaostanku, pod povprečjem. Naš cilj je na lestvici digitaliziranih držav priti med pet najboljših. Kaj moramo torej še storiti, da se povzpnemo izpod povprečja digitaliziranih držav Evrope,« je Šutanovac udeležence pozval k razpravi, potem ko je dr. Maksim Belitski predstavil ameriške raziskave vpliva COVID-19 na njihove MSP. Tudi v tej raziskavi so sklepi podobni evropskim oziroma slovenskim: podjetja, ki so že prešla na digitalno poslovanje, so v pandemiji ne samo preživela, ampak celo razširila svoje poslovanje ter zaposlila več ljudi.
Državni sekretar Geršak je kot glavne elemente, ki so pomembni za doseganje želenega poslovnega okolja, v diskusiji med drugim poudaril odpravo administrativnih ovir oziroma prilagoditev in poenostavitev zakonodaje ter javnih storitev, potrebo po krepitvi in podpori razvoja poslovnega okolja, ki spodbuja digitalizacijo gospodarstva in celovito digitalno preobrazbo gospodarstva industrijskih ter tudi neindustrijskih panog. Pomemben za uveljavitev digitalizacije v gospodarstvu pa je tudi dvig digitalnih kompetenc skladno z razvojem digitalnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo ter spodbude za raziskave, razvoj in inovacije.
»Izhajajoč iz navedenega, je cilj nove Strategije digitalne Slovenije 2030 opredelitev glavnih krovnih področij in ciljev, ki so potrebni za želeni preboj na področju digitalne preobrazbe v Sloveniji,« je še poudaril Geršak.
Digitalne kompetence so močna zavora
Alenka Marovt je dejala, da bo za uresničevanje ciljev država namenila velik del sredstev za dvig načrtovane digitalizacije gospodarstva. »Na ministrstvu imamo odprt razpis za 30 milijonov evrov, s katerimi lahko podpremo vsaj 300 podjetij. Odlična spodbuda bi bila tudi ugodna posojila za večje naložbe.«
Prof. dr. Andrej Brodnik je poudaril, da imamo v Sloveniji eno najslabših izobraževanj na področju digitalnih kompetenc, to pa je velika zavora uspešnega prehoda v digitalizacijo gospodarstva. »Torej moramo poleg tega, da se oskrbimo z orodjem za digitalno delovanje, najprej pridobiti znanje, kako ga uporabiti, torej usposobiti dober tovrstni kader,« je dejal in pojasnil, da potrebujemo sto tisoč IKT-strokovnjakov, imamo pa jih le okoli petdeset tisoč. IKT bi bilo treba po njegovem mnenju nujno vpeljati že v osnovne šole kot obvezen in zanimiv predmet, za kar pa bi tudi potrebovali ustrezen izobraževalni kader. Treba je privabiti tak kader in ga znati obdržati z ustreznimi plačami, primernim delovnim okoljem in podobnimi ugodnostmi.
»Digitalizacija so le mokre sanje, dokler ne bomo imeli primerno izobraženega kadra,« je kot največjo težavo slovenskega prehoda v digitalno družbo pojasnil Brodnik. Zato bo po njegovem mnenju treba usmeriti veliko napora in sredstev najprej v izobraževalni kader, nato pa tudi v vodstveni kader podjetij, kadrovike, ne nazadnje pa v zaposlene, da bodo znali uporabljati orodja. »Naloga države je, da zagotovi pogoje za to,« je pozval odgovorne. Joško Mrndže, direktor Googla Adriatics, pa je dodal, da njegovo podjetje s svojimi raznovrstnimi programi lahko zadovolji vse potrebe na vseh področjih v izobraževanju in tudi v gospodarstvu.
MSP imajo preveč dela, da bi se šla digitalizacijo
Andrej Guštin, direktor podjetja CREApro, ki s svojimi partnerji podjetnikom pomaga pri načrtovanju digitalne preobrazbe, pa je sodelujoče seznanil s stanjem na terenu oziroma glavnimi zadržki za večjo zagnanost pri digitalizaciji MSP. »Veliko MSP, predvsem storitvenih, torej ne IKT-podjetij, ima trenutno ogromno dela, njihove storitve so razprodane za leto in več vnaprej. Lastniki oziroma direktorji takih podjetij večinoma najprej vprašajo, kdaj se jim bo vložek v orodje in izobraževanje kadra povrnil. Njihovi zaposleni so zaradi obilice dela razprodani vsako minuto delovnega časa, zato ne more pogrešati prav nobenega, ki bi šel na potrebno digitalno izobraževanje. Tako stanje oziroma trenutno veliko povpraševanje po njihovih storitvah je velika zavora prehoda v digitalizacijo pri velikem številu MSP. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo s temi podjetji v prihodnosti, ko bo gospodarstvo večinoma digitalizirano, oni pa bodo pri tem v velikem zaostanku?«
Razpravljavci so se dotaknili tudi omrežja 5G, ki prinaša velike priložnosti za razvoj MSP. »Za prihodnji razvoj je odločilno, da po celotnem ozemlju države zagotovimo ustrezne širokopasovne povezave,« je dejal Peter Geršak. V ta namen vlada po njegovih besedah spodbuja gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij prihodnje generacije. Trenutno je v teku peti tovrstni javni razpis. »V novem večletnem finančnem načrtu načrtujemo kohezijska sredstva za nadaljevanje javnih razpisov za projekte, ki potrebujejo 5G-infrastrukturo,« je dejal Geršak.
