PMM

Za razvoj pametnih skupnosti potrebujemo uporabne rešitve

Digitalizacija je morda res najcenejši način decentralizacije, a bo poleg uporabnih rešitev in merljivih rezultatov treba pridobiti tudi naklonjenost nekaterih javnosti.

Podporniki obveščajo

FINANCE
PMM
Pametna mesta in mobilnost
5G
Pametna mesta in mobilnost Podpornik projekta Kako lahko tehnologija 5G poveča povezljivost in varnost v cestnem prometu med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino

To je pokazala študija v okviru programa 5G-SITACOR, katere rezultate so Telekom Slovenije in partnerji predstavili v Trstu.

FINANCE
PMM
Pametna mesta in mobilnost
Pametna mesta in mobilnost Podpornik projekta Slovenski Kontron podpisal zavezo k Podnebni pogodbi Mestne občine Kranj

Tako bodo kranjski občini pomagali zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida za 80 odstotkov

FINANCE
PMM
Pametna mesta in mobilnost
DALJINSKO ODČITAVANJE PORABE ENERGENTOV
Pametna mesta in mobilnost Podpornik projekta Enostavna rešitev za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb

Za razliko od statičnih cenovnih modelov, ki se ne prilagajajo nihajočemu povpraševanju, se sistem daljinskega odčitavanja energentov odziva na podatke v realnem času

FINANCE
PMM
Pametna mesta in mobilnost
Pametna mesta in mobilnost Podpornik projekta V Ljubljani bo digitalno urbano platformo vzpostavil T-2

Slovenska prestolnica bo pridobila sodobno orodje za upravljanje, načrtovanje in izvajanje mestnih politik, hkrati pa bo platforma služila kot enotna informacijska in komunikacijska točka med mestno upravo, meščani in gospodarstvom.

26.07.2021 07:00
Čas branja: 4 min
Za razvoj pametnih skupnosti potrebujemo uporabne rešitve
Digitalno središče Slovenije je osrednji gospodarski dogodek slovenskega predsedovanja Svetu EU. Foto: Matjaz Očko

V času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, med 1. julijem in 31. decembrom 2021, je v ljubljanskem BTC Cityju zaživelo Digitalno središče Slovenije, ki se predstavlja s sloganom in vizijo Tehnologija za ljudi. Gre za osrednji gospodarski dogodek slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki podjetjem omogoča predstavitev inovativnih in tehnološko naprednih rešitev, produktov oziroma storitev.

Tako ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, SPIRIT Slovenija, javna agencija, Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (DIH Slovenije) in družba BTC kot partnerji Digitalnega središča Slovenije skupaj sledijo eni od prednostnih nalog Slovenije v času predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta 2021, to je »Odpornost in okrevanje Evropske unije, strateško avtonomna Unija«.

Julij je v Digitalnem središču namenjen tematiki pametnih mest in skupnosti: 7. julija je v hibridni obliki potekala konferenca na temo pametnih skupnosti, kjer so med drugim na eni izmed okroglih miz razpravljali o glavnih izzivih pri uvajanju koncepta pametne skupnosti pri nas.

Kako ustvariti razmere za digitalno in podatkovno ekonomijo v pametnih skupnostih?

Evropski način digitalne preobrazbe mest in skupnosti daje jasen poudarek gradnji povezljivih digitalnih rešitev, ki ustvarjajo možnosti za vnovično uporabo podatkov in pospešitev digitalnega gospodarstva z jasno zavezo, da se od silosnih in nepovezanih projektov premakne k povezljivosti podatkov, rešitev in storitev ter standardizaciji podatkovnih modelov in k odprtim urbanim podatkovnim platformam, ki naj bi pospešile lokalna gospodarstva.

Za doseganje cilja vzpostavitve pametnih mest, vasi in skupnosti sta zato nujni partnersko povezovanje in sodelovanje vseh deležnikov, od javne in državne uprave, podjetij, institucij znanja, raziskovalnih organizacij, nevladnih organizacij do lokalne samouprave in posameznikov, torej celotne družbe.

Slovenija z razpisom namenja osem milijonov za digitalizacijo občin

Da bi Slovenija do konca leta 2023 pospešila uvajanje inovativnih rešitev na področju digitalizacije občin, letos namenja temu osem milijonov evrov. Zato je ministrstvo za javno upravo (MJU) sredi februarja objavilo javni razpis za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti »JR PMIS«. Drugi rok za oddajo prijav poteče 10. septembra.

S tem razpisom bo država, kot smo že pisali, sofinancirala pripravo, organizacijo, izvedbo in promocijo demonstracijskih projektov, katerih rezultat morajo biti nove ali izboljšane digitalne rešitve in/ali storitve s področij pametnih mest in skupnosti na podlagi tehnologije interneta stvari. Končni rezultat projekta mora biti rešitev, ki deluje v praksi in se uporablja kot referenčna rešitev za predstavitve zainteresirani javnosti.

Prednost bodo imeli projekti, ki bodo poleg tehnologije interneta stvari (IoT) inovativno izkoristili in učinkovito povezali še druge napredne tehnologije, kot so podatkovna analitika velepodatkov, umetna inteligenca, virtualna in obogatena resničnost, računalništvo v oblaku, tehnologija veriženja blokov in digitalni dvojčki.

Občine se morajo povezati v konzorcije

Sodelujejo lahko občine, ki že imajo določene rešitve pametnih mest, in tudi tiste, ki šele stopajo na pot digitalizacije. Pri tem je zelo pomembno, da jih država z razpisom spodbuja oziroma kar sili k medsebojnemu sodelovanju. Prejemniki sredstev bodo namreč samo občine, združene v konzorcije. Na javni razpis se tako lahko prijavi konzorcij slovenskih občin, ki ga morajo sestavljati najmanj štiri občine iz iste statistične regije, preostali člani pa so lahko iz drugih regij.

Konzorciji občin mora v oblikovanje rešitev vključiti občane in širšo civilno družbo. Tako spodbujajo dolgoročna partnerstva občin, gospodarstva, raziskovalcev in civilne družbe, rezultat pa bo ekosistem, ki odskočna deska za nadaljnje digitalno preoblikovanje Slovenije.

O tem, kako uspešno se od teorije pametnih skupnosti tudi pri nas prehaja v uspešne prakse, so se na okrogli mizi dogodka o pametnih skupnostih pogovarjali glavni deležniki občin, ministrstva in gospodarstva.

Župani Kočevja, Lendave in Raven na Koroškem so se strinjali, da je smer razpisa PMIS pravilna in da je treba procese digitalizacije voditi na ravni lokalne samouprave. Oblikovanje konzorcijev je pri tem nujno, saj so posamične občine prešibke, pogosto tudi kadrovsko, za razvoj takšnih projektov.

Digitalizacija je najcenejši način decentralizacije

Od digitalizacije, ki odpravlja razdalje v fizičnem svetu, veliko pričakujejo obmejne regije, predvsem tiste, ki jih z osrednjo Slovenijo ne povezuje avtocestna infrastruktura. Digitalizacija je torej »najcenejši način decentralizacije«, meni Vladimir Prebelič, župan Kočevja, ki je tudi prepričan, da lahko Slovenijo hitro digitaliziramo in s tem bolje povežemo.

Z vzpostavitvijo pametnih skupnosti bo veliko pridobilo prav podeželje, saj bo digitalna infrastruktura vsaj deloma nadomestila pomanjkanje nekaterih delov osnovne infrastrukture in tako življenje na podeželju znova naredila bolj privlačno za mlade. Da so se mladi ponekod, predvsem v času korone, že začeli bolj množično priseljevati nazaj v manjše kraje, opaža tudi Jurij Dolžan z ministrstva za javno upravo (MJU), kjer so pripravili razpis.

Pri digitalizaciji pametnih skupnosti se kot eden od negativnih dejavnikov kaže tudi starost, tako občanov kot tudi nekaterih županov. Zato je bilo pogosto težko prepričati starejše župane, da se pridružijo konzorciju občin, čeprav je vložek občin dokaj majhen, hkrati pa so potencialne koristi velike, je opozoril župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen. Ta zato poudarja, da digitalizacija ne sme biti sama sebi namen in da mora imeti predvsem uporabne rešitve. Te bodo najučinkoviteje in tudi najhitreje odpravile pomisleke tako starejših občanov kot tudi nekaterih županov.

Za spremembo razmišljanja potrebne uporabne rešitve z merljivimi rezultati

Uporabne rešitve bodo tudi najbolj pripomogle k obratu v razmišljanju, je prepričan Vladimir Prebelič, ki meni, da je prav tako pomembno, da morajo biti učinki digitalizacije merljivi. Tako bo lažje priti do spremembe razmišljanja in tudi starejšim nazorno pokazati koristi.

Da je digitalno opismenjevanje izjemno pomembno za razvoj pametnih skupnosti, se strinja tudi Jurij Dolžan z MJU, ki je prepričan, da bo za doseganje boljše digitalne pismenosti treba pristopiti sistemsko, z vseživljenjskim učenjem, od osnovnih, srednjih šol in fakultet do vključno starejše populacije, ki je do digitalizacije najbolj zadržana.

Na ministrstvu za javno upravo bodo sicer do konca julija končali ocenjevanje prijav iz spomladanskega razpisa, za avgust pa napovedujejo podpisovanje prvih pogodb. Jurij Dolžan predvideva, da bodo porabljena vsa razpisana sredstva, vse prijavljene rešitve pa so skalabilne in se jih da prenesti na druge občine.

Predstavniki občin zadovoljni z delom ekipe MJU

To, da po razpisu med podjetji ni bilo nezadovoljstva, kaže, da je ministrstvu uspelo oblikovati delujoč ekosistem, meni Andrej Kotar iz Slovenske digitalne koalicije, kjer so zadovoljni z delom ministrstva za javno upravo. A je ta, tako Kotar, osamelec znotraj državne uprave, z drugimi ministrstvi, predvsem z ministrstvom za infrastrukturo, je dialoga občutno premalo.

Pa bo letos razpisanih osem milijonov evrov dovolj za prve korake k oblikovanju pametnih skupnosti? Občine so sprva pričakovale razpis v vrednosti 16 milijonov, a je bil potem ta znesek zmanjšan za polovico, nad čimer seveda občine niso bile navdušene. Če je digitalizacija najpomembnejša naloga, bo treba dobiti več denarja in ustvariti več sinergij, pravi Vladimir Prebilič, ki kot težavo poudarja tudi premalo povezovanj in izobraževanj drugih ministrstev.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite [+] poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
FINANCE
PMM
Pametna mesta in mobilnost
Pametna mesta in mobilnost Branko Žnidaršič Na voljo osem milijonov evrov za digitalizacijo slovenskih občin

Država bo financirala pripravo, organizacijo, izvedbo in promocijo demonstracijskih projektov, katerih rezultat morajo biti nove ali izboljšane digitalne rešitve in/ali storitve s področij pametnih mest in skupnosti na osnovi tehnologije interneta stvari

Tovarna
Novice
Tovarna leta
Novice Aleš Ogorevc Kako uspešno kandidirati za sredstva v okviru razpisov za digitalizacijo

Trenutno sta odprta dva razpisa, ki podpirata digitalizacijo v podjetjih, obetajo se še novi

FINANCE
IKT
IKT
IKT Jakob Žorž 40 ukrepov za digitalizacijo: Za silo opravljena domača naloga? Še to ne! 41

Pod črto teh 40 ukrepov lahko le milo rečem, da niso najbolj razvojno posrečeni. To niti ni čudno, saj kot družba sploh ne vemo, kam bi radi prišli.

FINANCE
Finance
Lana Dakić Občine lani povečale zadolženost, v povprečju na prebivalca 473 evrov dolga 6

Rekorderka ostaja občina Gornji Petrovci, ki je imela več kot desetletje blokirane račune

FINANCE
IKT
IKT
IKT Branko Žnidaršič (Intervju) Iztok Juvan, BE-terna, o digitalizaciji: 'Lahko rečem, da smo Slovenci kar dobri'

Z direktorjem slovenske BE-terne smo se pogovarjali o pravilni vpeljavi in uporabi digitalizacije

FINANCE
Subvencije
Subvencije
Subvencije Teja Grapulin Kje so se izgubile težko pričakovane subvencije za digitalizacijo

Za razpis bo na voljo 30 milijonov evrov

FINANCE
PMM
Pametna mesta in mobilnost
Pametna mesta in mobilnost Klemen Koncilja Podnebni izzivi pametnih mest

Največji izzivi nas čakajo pri doseganju trajnostnih ciljev na področju globalnih izpustov toplogrednih plinov in vzpostavitve obnovljivih virov energije

FINANCE
Finance
Pia Bedene Pet vprašanj za novega ministra Marka Borisa Andrijaniča o digitalizaciji Slovenije 1

Na dogodku Akademije Finance smo gostili tudi novega ministra za digitalno preobrazbo; kje vidi največje ovire pri digitalizaciji Slovenije?