V času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, med 1. julijem in 31. decembrom 2021, je v ljubljanskem BTC Cityju zaživelo Digitalno središče Slovenije, ki se predstavlja s sloganom in vizijo Tehnologija za ljudi. Gre za osrednji gospodarski dogodek slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki podjetjem omogoča predstavitev inovativnih in tehnološko naprednih rešitev, produktov oziroma storitev.
Tako ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, SPIRIT Slovenija, javna agencija, Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (DIH Slovenije) in družba BTC kot partnerji Digitalnega središča Slovenije skupaj sledijo eni od prednostnih nalog Slovenije v času predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta 2021, to je »Odpornost in okrevanje Evropske unije, strateško avtonomna Unija«.
Julij je v Digitalnem središču namenjen tematiki pametnih mest in skupnosti: 7. julija je v hibridni obliki potekala konferenca na temo pametnih skupnosti, kjer so med drugim na eni izmed okroglih miz razpravljali o glavnih izzivih pri uvajanju koncepta pametne skupnosti pri nas.
Kako ustvariti razmere za digitalno in podatkovno ekonomijo v pametnih skupnostih?
Evropski način digitalne preobrazbe mest in skupnosti daje jasen poudarek gradnji povezljivih digitalnih rešitev, ki ustvarjajo možnosti za vnovično uporabo podatkov in pospešitev digitalnega gospodarstva z jasno zavezo, da se od silosnih in nepovezanih projektov premakne k povezljivosti podatkov, rešitev in storitev ter standardizaciji podatkovnih modelov in k odprtim urbanim podatkovnim platformam, ki naj bi pospešile lokalna gospodarstva.
Za doseganje cilja vzpostavitve pametnih mest, vasi in skupnosti sta zato nujni partnersko povezovanje in sodelovanje vseh deležnikov, od javne in državne uprave, podjetij, institucij znanja, raziskovalnih organizacij, nevladnih organizacij do lokalne samouprave in posameznikov, torej celotne družbe.
Slovenija z razpisom namenja osem milijonov za digitalizacijo občin
Da bi Slovenija do konca leta 2023 pospešila uvajanje inovativnih rešitev na področju digitalizacije občin, letos namenja temu osem milijonov evrov. Zato je ministrstvo za javno upravo (MJU) sredi februarja objavilo javni razpis za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti »JR PMIS«. Drugi rok za oddajo prijav poteče 10. septembra.
S tem razpisom bo država, kot smo že pisali, sofinancirala pripravo, organizacijo, izvedbo in promocijo demonstracijskih projektov, katerih rezultat morajo biti nove ali izboljšane digitalne rešitve in/ali storitve s področij pametnih mest in skupnosti na podlagi tehnologije interneta stvari. Končni rezultat projekta mora biti rešitev, ki deluje v praksi in se uporablja kot referenčna rešitev za predstavitve zainteresirani javnosti.
Prednost bodo imeli projekti, ki bodo poleg tehnologije interneta stvari (IoT) inovativno izkoristili in učinkovito povezali še druge napredne tehnologije, kot so podatkovna analitika velepodatkov, umetna inteligenca, virtualna in obogatena resničnost, računalništvo v oblaku, tehnologija veriženja blokov in digitalni dvojčki.
Občine se morajo povezati v konzorcije
Sodelujejo lahko občine, ki že imajo določene rešitve pametnih mest, in tudi tiste, ki šele stopajo na pot digitalizacije. Pri tem je zelo pomembno, da jih država z razpisom spodbuja oziroma kar sili k medsebojnemu sodelovanju. Prejemniki sredstev bodo namreč samo občine, združene v konzorcije. Na javni razpis se tako lahko prijavi konzorcij slovenskih občin, ki ga morajo sestavljati najmanj štiri občine iz iste statistične regije, preostali člani pa so lahko iz drugih regij.
Konzorciji občin mora v oblikovanje rešitev vključiti občane in širšo civilno družbo. Tako spodbujajo dolgoročna partnerstva občin, gospodarstva, raziskovalcev in civilne družbe, rezultat pa bo ekosistem, ki odskočna deska za nadaljnje digitalno preoblikovanje Slovenije.
O tem, kako uspešno se od teorije pametnih skupnosti tudi pri nas prehaja v uspešne prakse, so se na okrogli mizi dogodka o pametnih skupnostih pogovarjali glavni deležniki občin, ministrstva in gospodarstva.
Župani Kočevja, Lendave in Raven na Koroškem so se strinjali, da je smer razpisa PMIS pravilna in da je treba procese digitalizacije voditi na ravni lokalne samouprave. Oblikovanje konzorcijev je pri tem nujno, saj so posamične občine prešibke, pogosto tudi kadrovsko, za razvoj takšnih projektov.
Digitalizacija je najcenejši način decentralizacije
Od digitalizacije, ki odpravlja razdalje v fizičnem svetu, veliko pričakujejo obmejne regije, predvsem tiste, ki jih z osrednjo Slovenijo ne povezuje avtocestna infrastruktura. Digitalizacija je torej »najcenejši način decentralizacije«, meni Vladimir Prebelič, župan Kočevja, ki je tudi prepričan, da lahko Slovenijo hitro digitaliziramo in s tem bolje povežemo.
Z vzpostavitvijo pametnih skupnosti bo veliko pridobilo prav podeželje, saj bo digitalna infrastruktura vsaj deloma nadomestila pomanjkanje nekaterih delov osnovne infrastrukture in tako življenje na podeželju znova naredila bolj privlačno za mlade. Da so se mladi ponekod, predvsem v času korone, že začeli bolj množično priseljevati nazaj v manjše kraje, opaža tudi Jurij Dolžan z ministrstva za javno upravo (MJU), kjer so pripravili razpis.
Pri digitalizaciji pametnih skupnosti se kot eden od negativnih dejavnikov kaže tudi starost, tako občanov kot tudi nekaterih županov. Zato je bilo pogosto težko prepričati starejše župane, da se pridružijo konzorciju občin, čeprav je vložek občin dokaj majhen, hkrati pa so potencialne koristi velike, je opozoril župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen. Ta zato poudarja, da digitalizacija ne sme biti sama sebi namen in da mora imeti predvsem uporabne rešitve. Te bodo najučinkoviteje in tudi najhitreje odpravile pomisleke tako starejših občanov kot tudi nekaterih županov.
Za spremembo razmišljanja potrebne uporabne rešitve z merljivimi rezultati
Uporabne rešitve bodo tudi najbolj pripomogle k obratu v razmišljanju, je prepričan Vladimir Prebelič, ki meni, da je prav tako pomembno, da morajo biti učinki digitalizacije merljivi. Tako bo lažje priti do spremembe razmišljanja in tudi starejšim nazorno pokazati koristi.
Da je digitalno opismenjevanje izjemno pomembno za razvoj pametnih skupnosti, se strinja tudi Jurij Dolžan z MJU, ki je prepričan, da bo za doseganje boljše digitalne pismenosti treba pristopiti sistemsko, z vseživljenjskim učenjem, od osnovnih, srednjih šol in fakultet do vključno starejše populacije, ki je do digitalizacije najbolj zadržana.
Na ministrstvu za javno upravo bodo sicer do konca julija končali ocenjevanje prijav iz spomladanskega razpisa, za avgust pa napovedujejo podpisovanje prvih pogodb. Jurij Dolžan predvideva, da bodo porabljena vsa razpisana sredstva, vse prijavljene rešitve pa so skalabilne in se jih da prenesti na druge občine.
Predstavniki občin zadovoljni z delom ekipe MJU
To, da po razpisu med podjetji ni bilo nezadovoljstva, kaže, da je ministrstvu uspelo oblikovati delujoč ekosistem, meni Andrej Kotar iz Slovenske digitalne koalicije, kjer so zadovoljni z delom ministrstva za javno upravo. A je ta, tako Kotar, osamelec znotraj državne uprave, z drugimi ministrstvi, predvsem z ministrstvom za infrastrukturo, je dialoga občutno premalo.
Pa bo letos razpisanih osem milijonov evrov dovolj za prve korake k oblikovanju pametnih skupnosti? Občine so sprva pričakovale razpis v vrednosti 16 milijonov, a je bil potem ta znesek zmanjšan za polovico, nad čimer seveda občine niso bile navdušene. Če je digitalizacija najpomembnejša naloga, bo treba dobiti več denarja in ustvariti več sinergij, pravi Vladimir Prebilič, ki kot težavo poudarja tudi premalo povezovanj in izobraževanj drugih ministrstev.
