Ker so telekomunikacije postale zrela dejavnost, telekomunikacijski operaterji iščejo nove tržne priložnosti v segmentih, ki jih tradicionalno niso pokrivali, so pa nekako naravno povezani z njihovo dejavnostjo. V podjetju A1 Slovenija, ki je del skupine A1 Telekom Austria Group, priložnosti za rast vidijo na področju kibernetske varnosti, interneta stvari in pametnih mest. O tem, s kakšnimi referencami se lahko ta skupina že pohvali in kakšne so priložnosti na slovenskem trgu, smo se pogovarjali z Maticem Grobelškom, direktorjem za poslovni trg v A1 Slovenija.
Med omenjenimi tremi področji imate v A1 Slovenija najdaljše izkušnje s kibernetsko varnostjo. Zakaj je to področje zanimivo za telekomunikacijske operaterje?
Operaterji, zlasti tisti, ki smo navzoči na več trgih, smo zaradi podatkov in občutljivosti infrastrukture ter navsezadnje tudi zaradi finančnih apetitov že dolga leta zanimiva potencialna tarča napadalcev. Zato moramo posvečati veliko pozornosti, znanja in truda zagotavljanju lastne varnosti in varnosti naših uporabnikov. Svoje pridobljene kompetence želimo ponuditi tudi strankam in jim pomagati z ustrezno zaščito. To postaja še toliko pomembneje z nadaljnjo digitalizacijo, ki je velika priložnost za dvig globalne konkurenčnosti slovenskih podjetij. Uspešna digitalizacija pa je lahko le varna digitalizacija.
Kibernetska varnost je eno izmed področij IKT, v katero je usmerjenih največ naložb, saj kibernetski napadi postajajo največje poslovno tveganje. Katere rešitve so zdaj najbolj iskane med slovenskimi podjetji?
Nekatere so univerzalne in primerne za vsa podjetja, na primer zaščita pred škodljivimi programi ter filtriranje neželene in nevarne elektronske pošte. Druge so pogojene s samo panogo, v kateri podjetje nastopa, na primer zaščita pred napadi DDOS. Ker pa postajajo napadi čedalje kompleksnejši, je tudi nabor orodij za povprečno poslovno stranko postal že težko pregleden in obvladljiv z vidika upravljanja. Zato menim, da je za večino malih in srednjih podjetij in organizacij v Sloveniji najprimernejša rešitev varnosti na ključ.
Kaj to pomeni?
To pomeni, da breme izbire orodij in njihovega upravljanja nosi ponudnik. Pri tem je zelo pomembno, da ima ta dovolj široko znanje, da zna oceniti glavna tveganja podjetja in je nanje sposoben tudi primerno odgovoriti. Bi pa opozoril še na en vidik, ki je pogosto zanemarjen, čeprav ne zahteva velikih vlaganj. Podjetja lahko sama storijo največ, če zagotovijo zadostno raven poznavanja problematike pri končnih uporabnikih, ker so pogosto prav ti najranljivejši člen v verigi zagotavljanja varnosti. Zlasti v času, ko delajo z oddaljenih lokacij.
Kakšne spremembe je na področje kibernetske varnosti prineslo razraščajoče se delo na daljavo?
Tako delo je napadalcem odprl dodatne priložnosti, ki so jih s pridom izkoristili. V Sloveniji se je v času epidemije, na primer, pojavilo zelo prepričljivo lažno sporočilo NIJZ, ki je vsebovalo okuženo priponko. Pojavila so se tudi lažna obvestila Pošte Slovenije in drugih dostavnih služb, ki so od uporabnika zahtevala vnos podatkov s kreditne kartice za plačilo dostave paketa, dejansko pa je šlo za lažno spletno stran. Izobraževanje uporabnikov se torej obrestuje v tem pogledu, da tovrstne prevare prepoznajo. Poudariti moram tudi povečano občutljivost za ciljane napade na določene ključne osebe, pri katerih napadalci uporabljajo metode socialnega inženiringa.
Za kaj gre pri tem?
Preprosto povedano gre za to, da uporabnikom nastavijo past, na primer ponudbo ali nagrado, ki je povezana z njihovimi hobiji, kariero, zanimanjem ali čim podobnim. Če se uporabnik vanjo ujame, jih s tiho namestitvijo zlonamerne programske opreme nevede spusti v okolje podjetja. Napadalci zatem dostop pogosto izkoristijo za šifriranje vseh podatkov podjetja in izsiljevanje z odkupnino, v zadnjem času pa podatke tudi ukradejo in izsiljujejo z njihovo objavo. Zaradi tega se spreminjajo strateški pristopi k sami kibernetski varnosti. Prihodnost se kaže v konceptih ničelnega zaupanja (zero trust) in novih tehnologijah za nadzor dostopanja do storitev, ki se vse hitreje premikajo v oblak.
V zadnjem letu se je zelo povečal obseg napadov na kritično infrastrukturo. Kakšno ponudbo ima A1 za zaščito pred tovrstnimi napadi?
Res je. Še vedno sicer velja, da je med napadenimi podjetji največ manjših in srednjih podjetij, v času epidemije pa se je precej stopnjevalo število napadov na velike organizacije in tudi njihova intenziteta. Med njimi so tudi takšne s kritično infrastrukturo, kot so energetska podjetja, bolnišnice, finančne in tudi državne institucije. V svetu sta bila najbolj odmevna napada na cevovod Colonial, ki je za nekaj dni ustavil dobavo goriva vzhodnemu delu ZDA, in napad na največje mesnopredelovalno podjetje JBS, ki je vplival na dostopnost mesa v trgovinah. Škoda je bila v obeh primerih velikanska, JBS je, na primer, samo izsiljevalcem za dostop do svojih podatkov plačal 11 milijonov dolarjev odkupnine v kriptovaluti bitcoin.
Kaj pa v Sloveniji?
Tudi v Sloveniji smo že imeli napade na organizacije s kritično infrastrukturo in lahko potrdim, da imamo s tovrstnimi napadi izkušnje. Na srečo smo vse večje napade obranili in ohranili infrastrukturo nedotaknjeno. Večina teh organizacij pri nas jemlje tovrstna tveganja zelo resno, vseeno pa napredujejo tudi napadalci, zato časa za udobje na tem področju ni.
Kakšne načrte imate v prihodnje na področju kibernetske varnosti na slovenskem trgu?
Slovenija je trg s številnimi srednjimi in malimi podjetij. Želimo jim omogočiti, da se posvetijo svojemu poslu, mi pa bomo priskrbeli ustrezne pristope in orodja za zagotavljanje varnosti. Pri varovanju infrastrukturnih podjetij je potrebno sodelovanje z več deležniki, zato želimo tudi v prihodnje tvorno sodelovati s svojimi partnerji, ki imajo prav tako nepogrešljiva znanja na tem področju in jim naročniki zaupajo že dolga leta.
Razmah interneta stvari je telekomunikacijskim operaterjem prinesel ogromno novih priložnosti. Kakšna bodo omrežja novih generacij, bodo za komuniciranje naprav IoT nujno potrebna omrežja 5G?
Od digitalizacije pričakujemo zlasti boljše, hitrejše in zanesljivejše procese, kar pa je možno le s pravimi informacijami na pravem mestu ob pravem času. Glavna vprašanja za slovenska podjetja so, kako skrajšati čas priprave proizvodnje, kako napovedati potrebo po določenih virih in v kakšnem obsegu, koliko se lahko prihrani pri vzdrževanju strojev in naprav, kako se da zagotoviti usklajeno delovanje strojev za boljši rezultat ter kako in za koliko je možno zmanjšati odpad. Pri vsem tem jim bodo varna (zasebna) omrežja 5G, ki zagotavljajo majhne zakasnitve, v veliko pomoč. Ne smemo pa pozabiti tudi na namenske tehnologije, ki omogočajo energetsko učinkovito in cenovno ugodno povezovanje zelo velikega števila naprav, kot sta tehnologiji NB-IoT in LTE-M.
Kakšne načrte ima skupina A1 na tem področju in kje se v teh načrtih vidi A1 Slovenija?
Skupina A1 je že pred leti prepoznala pomen tako kibernetske varnosti kot tudi potenciala področja IoT. Zato je ustanovila ločeno podjetja A1 Digital, v katerem deluje prek 180 strokovnjakov, večinoma iz Avstrije in Nemčije. Ker sta to dva zelo pomembna izvozna trga slovenskih podjetij, imamo izjemno priložnost – in slovenska podjetja z nami, da dobre prakse digitalizacije iz teh okolij prenesemo tudi v Slovenijo. Kot skupina smo že sodelovali z zelo dobro znanimi podjetij, ki imajo pri nas bodisi svoja podjetja bodisi dobavitelje.
A1 se lahko v regiji pohvali z več kot 700 projekti digitalne preobrazbe. Med njimi jih je veliko v industriji in logistiki. Kakšne izzive ste na tem področju že reševali?
Med rešitvami na področju prometa kaže omeniti predvsem projekte za letališča in železnice. Letališče je že samo po sebi pametno mesto v malem, saj premore na tisoče virov, ki morajo delovati usklajeno. Prvi projekt smo v okviru skupine A1 zagnali na dunajskem letališču, kjer z vzpostavitvijo zaprtega in varnega tako imenovanega zasebnega omrežja skrbimo za nemoteno in usklajeno delovanje številnih operacij in procesov. Z novimi tehnologijami lahko osebje na letališču učinkoviteje upravlja tovor in prtljago potnikov, se hitreje odziva na spremembe pri odhodih in prihodih ter bolje poskrbi za varnost potnikov in osebja. Podoben projekt smo pred nedavnim začeli še na enem od večjih letališč v jugovzhodni Evropi.
Primer trenutno najcelovitejše rešitve v logistiki pa je vzpostavitev pametnih tovornih vlakov na avstrijskih železnicah ÖBB. A1 je skupaj s partnerji približno 13.700 vagonov opremil s pametnim sistemom za zaznavanje lokacije in gibanja ter senzorjem za nadzor občutljivega tovora. Naprave, v katere so vgrajene SIM-kartice, omogočajo, da po v naprej nastavljenih intervalih prek mobilnega omrežja oddajajo natančne koordinate lokacije vlaka. Tako lahko sledimo, kdaj blago prečka mejo, zapusti postajo, kako se na poti ravna s tovorom, in zbiramo druge podatke. Vsi podatki se spremljajo prek posebej za to razvite platforme, v kateri se lahko določijo tudi merila in vrednosti, ko se prek omrežja sproži alarm. Isto platformo bodo uporabljale tudi Retijske železnice v Švici. Letos nameravajo tam opremiti 500 vagonov.
Veliko projektov je A1 izvedel tudi v proizvodnih podjetjih v naši regiji. Primer je proizvajalec avtomobilov in avtomobilskih delov Magna Steyr, kjer prenos podatkov igra glavno vlogo in pomaga tako ljudem kot robotom. Tako so povezali nekatere proizvodne in logistične aplikacije ter operacije. Šivalni stroji, na primer, prepoznajo, kateri okvirji sedežev in katere vrste usnja ali blaga so jim bili dostavljeni, ter samodejno zaženejo ustrezen program šivanja.
So takšni projekti v industrijskih podjetjih zanimivi tudi za Slovenijo?
Slovenski primer dobre prakse je podjetje JUB, ki proizvaja barve in sistemske rešitve za zaključna dela v gradbeništvu. JUB ponuja pripravo različnih barvnih odtenkov z niansirnim sistemom, katerega del je tudi niansirna naprava, prek katere se izbrani odtenek pripravi. Ta je podprta z računalniškim programom, ki ga je treba redno posodabljati z novimi recepturami in izdelki. Pred digitalizacijo procesov je bilo treba vsako niansirno napravo fizično obiskati in ročno posodobiti program. Obisk več kot tisoč avtomatskih niansirnih naprav na različnih trgih je bil povezan z določenimi stroški. Odkar pa smo niansirne naprave digitalno povezali, vse posodobitve potekajo avtomatsko na daljavo. Digitalizacija poleg tega omogoča vpogled v samo delovanje niansirne naprave in odpravljanje določenih napak na daleč. JUB je tako postal prožnejši in hitrejši ter bolj učinkovit pri podpori operaterjem na prodajnih mestih. Rezultat je kakovostnejša in hitrejša podpora strankam.
IoT se bo zelo uveljavil tudi v energetiki. S kakšnimi projekti se ukvarjate na tem področju?
S podjetji s področja elektroenergetike delamo prve korake v smeri razvoja rešitev za pametna omrežja. Osnova je možnost izmenjave informacij v skoraj realnem času. Še boljšo osnovo pa lahko zagotovimo, ko se bomo s podjetji dogovorili o vzpostavitvi varnega zasebnega in dediciranega omrežja samo za namen hitre izmenjave informacij o porabi in o uravnavanju, ter z upravljanjem naprav na daljavo. Ideja je, da lahko nekatere porabnike vklapljamo takrat, ko je to z vidika cene najprimerneje. Skupaj s partnerji iz elektroenergetike že sodelujemo pri pilotnem projektu, katerega namen je simuliranje lastnosti pametnega omrežja. Pri testiranju novih tehnologij sodelujemo tudi s proizvajalci opreme. Primer takšnega sodelovanja je projekt PAKT, kjer smo bili aktivno vključeni v razvoj in verificiranje komunikacijskega modula s tehnologijo NB-IoT za elektronski gospodinjski števec za merjenje delovne električne energije.
Tako rekoč vsi slovenski telekomunikacijski operaterji pripravljate tudi rešitve oziroma platforme za pametna mesta. Je Slovenija dovolj velika, da lahko na to področje vstopate vsak zase?
Trg je res majhen, ponudnikov pa veliko, poleg operaterjev še precej podjetij s svojimi rešitvami. Konkurenčnost je zagotovljena, hkrati pa je še kako smiselno, da se ponudniki med seboj tudi povezujemo in skupaj ponudimo boljše rešitve za mesta, kraje in njihove prebivalce. Nihče ne zna vsega sam, potrebe lokalnih okolij pa so zelo različne. Prednost A1 je v tem, da imamo za seboj kar nekaj projektov s tega področja v mednarodnem okolju. Med njimi so tudi taka, ki so bližje potrebam povprečnega slovenskega mesta ali kraja.
Lahko navedete kakšen takšen projekt?
Zaradi bližine je verjetno najzanimivejši avstrijski Gradec. Tam že nekaj let kakovost zraka spremljajo s tipali, ki so nameščena na tramvaje. V Velesu v Makedoniji so kolegi mestni upravi omogočili celosten vpogled v delovanje javnih servisov, prebivalcem in obiskovalcem pa uporabo pametnega parkiranja, e-polnilnic, sistema izposoje električnih koles in podobnih rešitev. Na Reki in v Osijeku na Hrvaškem so vključeni v ponudbo mobilne aplikacije za vozovnice v javnem prometu. Na Dunaju so kolegi iz Avstrije sodelovali v Vienna City Use Case Challengeu z rešitvami s področja telemedicine in izobraževanja otrok. Mnogim mestom ponujamo analitiko obiskovalcev, ki omogoča dober vpogled v vzorce gibanja in aktivnosti turistov in drugih obiskovalcev ter analizo in vizualizacijo tokov obiskovalcev množičnih prireditev, kar omogoča številne izboljšave v okviru povezanih dejavnosti, ki pripomorejo h kakovostnejšemu bivanju turistov.
Kakšne aktivnosti pa izvajate v Sloveniji?
Pred časom smo v Kopru postavili pilotni projekt, ki je na omejenem območju mesta pokrival pet scenarijev. Mestom smo želeli pokazati, kako se s celovitejšo rešitvijo lahko lotimo izzivov pri upravljanju stoječega prometa, tranzitnega prometa, odvoza smeti, razsvetljave in spremljanja kakovosti zraka. Še letos bomo podobno demonstracijsko okolje postavili v eni od drugih mestnih občin. Poleg tega v Mariboru sodelujemo v konzorciju podjetij, ki postavlja pilotni projekt trajnostne mobilnosti. S kar nekaj drugimi kraji smo pomagali razvijati koncepte pametnih mest za njihovo lokalno okolje. Prepričani smo, da bodo vsi ti začetki dali zanimive rezultate in spodbudili naše kraje, da pristopijo k razvoju prijetnega okolja za prebivalce in obiskovalce.
Katere rešitve so po vašem najbolj zanimive za Slovenijo glede na to, da nima velikih mest?
Vsako okolje ima svoje specifike, potrebe ali izzive. Slovenija ima največje izzive na področju mobilnosti in logistike, zato gre brez dvoma za področje z največjim potencialom, saj bi državljanom in obiskovalcem izboljšave prinesle tudi največ koristi.
