»Kadri so najbolj žgoča problematika v panogi IKT,« pravi Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri GZS. »Manjka nekaj tisoč IKT-strokovnjakov za nove vsebine, kot so obsežni podatki in umetna inteligenca. Težav nima samo panoga IKT, ampak vsa podjetja in organizacije, ki imajo lastne IT-oddelke. Težave imajo tudi v javni upravi, kjer programerjem ponujajo slabše pogoje kot v gospodarstvu.«
Evropska unija bo do konca leta 2030 potrebovala 20 milijonov strokovnjakov za IKT, kar je dvakrat več kot zdaj. »V Sloveniji panoga IKT skupaj z uporabniki združuje okrog 50 tisoč strokovnjakov, torej jih bomo leta 2030 potrebovali sto tisoč. V prihodnjem desetletju to na letni ravni pomeni dodatnih pet tisoč novih strokovnjakov,« pravi Šutanovac.
Na ZIT na podlagi analize študijskih programov, ki vodijo v IKT-poklice, ugotavljajo, da 3.500 vpisnih mest v univerzitetne programe letno na univerzitetnem študiju pomeni 1.100 diplomantov. Pri tem se število vpisnih mest letno povečuje za približno pet odstotkov.
»Kratkoročnih rešitev tega izziva ni, podlaga za dolgoročno rešitev pa je strateško izobraževalno in karierno usmerjanje generacij, ki so šele na začetku svojega šolanja. Trendi digitalizacije na globalni ravni bodo v prihodnje povpraševanje po IT-kadrih samo še povečevali in zato bo potreben multidisciplinarni pristop,« pa pravi Maja Brajković, direktorica poslovne enote podjetja Endava v Sloveniji. Endava v 21 državah po vsem svetu zaposluje 8.100 ljudi. Po prevzemu podjetja Comtrade Digital Services je eden največjih zaposlovalcev IT-strokovnjakov v regiji. Kot pravi Brajkovićeva, je trenutno povpraševanje po IT-kadru povsod veliko večje od ponudbe. Endava trenutno v Sloveniji k sodelovanju vabi več kot 30 IT-strokovnjakov različnih profilov.
Porušeno ravnotežje na trgu dela
V podjetju Styria Digital Marketplaces, ki upravlja portal mojdelo.com, ugotavljajo, da sta v panogi IKT ponudba in povpraševanje po kadrih izrazito neuravnotežena. Trenutno je na omenjenem portalu v segmentu računalništvo in programiranje odprtih 269 prostih delovnih mest, od teh 192 v osrednjeslovenski regiji. »To za kandidate na trgu dela oziroma iskalce zaposlitve pomeni, da imajo proste roke pri izbiri svojega prihodnjega delodajalca in več možnosti za pogajanja pri pogojih zaposlitve, kot so višina plače in lokacija dela,« pravi Monika Burjek, HR-specialistka s portala mojedelo.com.
Na spletnem iskalniku Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) je bilo, na primer, 20. avgusta objavljenih 40 prostih delovnih mest za poklice IKT, letos do konca julija pa je bilo skupaj objavljenih 672 prostih delovnih mest za kadre s področja IKT.
»Po strokovnjakih IKT poleg delodajalcev iz informacijske in komunikacijske dejavnosti povprašujejo tudi drugi delodajalci,« je dejal Sandi Meke iz službe za zaposlovanje pri ZRSZ, ki deluje na področju sodelovanja zavoda z delodajalci. Ob tem je opozoril, da delodajalci iz te dejavnosti pri njih objavijo le manjši del potreb po delavcih, gre pa za »izredno pomembne delodajalce in dejavnost, ki je odločilna za razvoj in konkurenčnost gospodarstva«.
V IT-podjetjih in tudi drugje so nam potrdili, da kadre redko iščejo prek zavoda za zaposlovanje. Primernejša so različna družbena omrežja, zelo veliko pa je tudi novačenja kadrov, ki delajo pri konkurenci, saj jih drugje preprosto ni mogoče dobiti, in na fakultetah.
Boj za kadre na hodnikih fakultet
Brajkovićeva pravi, da je eden prvih korakov, ki ga lahko naredijo IT-podjetja, da se povežejo z izobraževalnimi ustanovami, in to v čim zgodnejših fazah. To potrjujejo tudi ugotovitve zavoda za zaposlovanje. Sandi Meke pravi, da je za delodajalce, ki iščejo IKT-kader, značilno, da začnejo iskati kadre že v šolah oziroma na fakultetah, kar je pri nekaterih drugih dejavnostih manj običajno.
Boj za kadre se je tako že preselil na hodnike fakultet in srednjih šol. »Mladi delajo večinoma za tujce in ne iščejo služb v slovenskih IKT-podjetjih. Še več, diplomanti s fakultet večinoma sploh ne iščejo služb, saj lahko odprejo s. p. in delajo za tujce, pri čemer se nekateri tudi preselijo v tujino,« poudarja Igor Zorko, predsednik ZIT in direktor podjetja ZZI. Ena od posledic tega je po njegovih besedah staranje zaposlenih v slovenskih IKT-podjetjih, ki bodo čez dobrih deset let šli v pokoj. Kot pravi Zorko, gre za strokovnjake, ki so v zadnjih 30 letih nosili breme razvoja slovenskega IT.
Mlade zanimajo le igre in kripto
S tem se strinja tudi direktor Genisa Janko Štefančič, ki pravi, da so za neizkušene ljudi s fakultet zainteresirani vsi, mlade pa praviloma najbolj privlačijo trenutno popularne tehnologije. »Mladi želijo delati pri zanimivih projektih, kot so kriptovalute in igričarstvo, medtem ko digitalizacija v gospodarstvu in še posebej v javni upravi zanje ni tako zanimiva.«
Zorko ob tem pravi, da slovenska podjetja razmeroma malo delajo s tujimi IKT-strokovnjaki. »Pred petimi leti smo imeli relativno dober pritok ljudi iz tujine. Zdaj je nastala težava, ker v Srbiji in na Hrvaškem potekajo velike naložbe v IT-podjetja. V Beogradu so podjetja s po nekaj sto zaposlenimi, ki delajo za Poljsko, ZDA, Veliko Britanijo in druge trge. Ti strokovnjaki ne pridejo več v Ljubljano. Na naših fakultetah tudi ni več študentov iz nekdanjih jugoslovanskih držav,« pravi Zorko in opozarja tudi na neučinkovitost sistema Erasmus, saj študentje, ki pridejo, na primer, na izmenjavo iz Velike Britanije ali Španije, dobijo pri nas zastonj izobrazbo in se nato vrnejo v domače države, medtem ko so študentje iz manj razvitih držav ostajali pri nas.
Kako postati privlačen zaposlovalec
Po podatkih zavoda za zaposlovanje se je v prejšnjih šestih mesecih s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev spopadala dobra tretjina delodajalcev, v skupini velikih delodajalcev pa je bil delež precej večji. »Delodajalci iz informacijske in komunikacijske dejavnosti so v primerjavi z drugimi pogosteje poudarili, da so v postopkih zaposlovanja zaradi pomanjkanja delavcev ponudili višje plače ali druge bonitete. Prav tako ti delodajalci pogosteje delo prenašajo na zunanje izvajalce ali pa začasno odložijo širjenje poslovanja oziroma sprejetje novih naročil zaradi pomanjkanja delavcev,« je opozoril Meke.
Janko Štefančič pravi, da se je pred dvema letoma še dalo dobiti programerje, danes pa jih tako rekoč ni. Zato se v Genisu ukvarjajo predvsem s tem, da obdržijo zaposlene, pri čemer se prilagajajo njihovim potrebam.
»Pri IKT-kadrih plača ni glavni izziv, razen pri mladih, ki gredo za dobrim denarjem. V Genisu ohranjamo kader tako, da imajo zaposleni dobre razmere v različnih življenjskih obdobjih,« pravi Štefančič in dodaja, da je pomemben vidik zaposlitve tudi delovna obremenitev.
»Tekma za najboljše kadre je v zadnjem letu ali dveh postala resnično ostra. Da pri ljudeh stik z blagovno znamko delodajalca prikliče misel 'tukaj bi želel delati', ni dovolj le komunikacija, temveč tudi rezultati, reference in projekti, ki zaradi svoje kompleksnosti, razsežnosti in potenciala za karierni razvoj sami po sebi privabijo ljudi,« je prepričana Maja Brajković. V Endavi pričakujejo, da bodo načrte glede zaposlovanja uresničili tako, da bodo vsakemu zaposlenemu ponudili najboljše pogoje. »Lahko bi rekli, da je na voljo veliko, od posameznika pa je odvisno, kako to izkoristi,« pravi sogovornica. Poleg organizacijske kulture in vrednot, številnih iniciativ in možnosti za osebni karierni razvoj je vsem zaposlenim na voljo tudi program Sharesave Plan, v okviru katerega lahko s privarčevanim denarjem kupijo Endavine delnice po posebni ceni in imajo s tem dodatno korist od uspešnega poslovanja podjetja.
Ker se zavedajo, da morajo tudi sami kot veliko IT-podjetje prispevati k razvoju prihodnjih IT-strokovnjakov, bodo letos jeseni k utečenim oblikam sodelovanja s študenti, kot je študentsko delo, dodali strukturiran program pripravništva pod mentorstvom svojih izkušenih strokovnjakov pa tudi možnost opravljanja obveznih študentskih praks. Tako bodo odprli vrata v IT-svet več kot 20 mladim IT-talentom, ki do zdaj morda še niso izkoristili priložnosti, da svoje teoretično znanje preizkusijo v praksi.
