Zadnji dve leti dokazujeta, da je mogoče tudi v poslovnih okoljih doseči pomenljiv preskok naprej, če le obstaja ustrezna motivacija. Tokrat je bila ta motivacija pandemija. Zaradi nje so se digitalne preobrazbe v poslovnih okoljih doma in po svetu zgodile v vsega nekaj mesecih, in to v obsegu, za katerega so strokovnjaki še pred leti menili, da bo potrebno vsaj desetletje.
»V Azure smo dnevno vklapljali več milijonov uporabnikov, tudi po 30 milijonov na dan,« se navala na oblačne storitve, predvsem s strani šolnikov, spomni Oliver Zofič, tehnični strokovnjak za oblačne rešitve in akademsko področje v podjetju Microsoft Slovenija.
Toda začetni naval je mimo, ostala je nova realnost, ki po prvi večji spremembi zahteva optimizacijo in urejanje področij, ki jih je začetna naglica morebiti spregledala. »Podjetja iščejo varne, nove načine za nadaljevanje kritičnega dela, z močjo digitalne tehnologije pa je vsak vidik poslovanja vse bolj odporen in preoblikovan,« je danes na NT konferenci v predavanju, posvečenemu digitalizaciji in okrevanju gospodarstva, dejala Anke Den Ouden, generalna direktorica družbe Microsoft Multi-Country.
Tri prednosti Slovenije
Ne glede na to, kaj je bila primarna motivacija – bodisi krepitev kibernetske varnosti, iskanje in zadržanje prihodkov ali pa optimizacija stroškov, so tudi slovenska podjetja naredila drzne korake v digitalni preobrazbi. To, kako so se odzvala na pandemijo, si opomogla in ponovno zamislila svoje poslovanje, je botrovalo temu, da so zdaj vzor drugim.
»Približno 65 odstotkov BDP Slovenije bo temeljilo na digitalizaciji poslovanja podjetij – že prihodnje leto. Digitalizacija mora postati gonilo trajnostne rasti v času, ko se organizacije osredotočajo na okrevanje. Z digitalnimi orodji in rešitvami so postale bolj učinkovite ter odporne, zdaj pa si morajo vnovič zamisliti svojo prihodnost – kako bodo osvojila in negovala konkurenčno prednost na trajnostno naravnan način. Slovenija želi biti zelena in digitalna država v Evropi. Vsekakor ima potencial, da to postane,« je dodala Den Oudenova.
Svoje razmišljanje je utemeljila s tremi statističnimi podatki, ki govorijo v slovenski prid. Slovenski potencial oziroma kapital predstavljajo kakovosten izobraževalni sistem, IKT-talenti ter napredni raziskovalci. Statistika pravi, da nas krasi dobra primarna in sekundarna izobrazba, slovenska mladina je nadpovprečna v matematiki. Nad evropskim povprečjem je tudi število domačih IKT-talentov, kar bi veljalo še bolje izkoristiti. Slovenci se uspešno ukvarjamo tudi z razvojem umetne inteligence – imamo več kot 200 vrhunskih raziskovalcev na tem področju, kar je na število prebivalcev več kot druge države.
Digitalna znanja za službe prihodnosti
Kako pomembna je digitalizacija za podjetja vseh velikosti, sta dokazala hibridno delo in delo na daljavo. Digitalna znanja bodo močno krojila službe prihodnosti, saj strokovnjaki napovedujejo, da bo vključeno gospodarstvo hitreje okrevalo.
»Manjši paradoks: ljudje si želijo prilagodljivosti dela na daljavo, a pogrešajo osebne stike. Potem je tu še sodobna tehnologija, ki bo poskrbela, da bodo nekatera delovna mesta izumrla, a se bodo hkrati pojavila nova. Države in podjetja na to dejstvo še niso pripravljena,« je dejala Den Oudenova.
Vsak posameznik se bo moral soočiti z lastnim mankom digitalnih znanj. Ta bo potreboval že zaradi dejstva, da ne bo postal »žrtev« robotske avtomatizacije procesov, ki bo prevzela vsa duhamorna in ponavljajoča se opravila, temveč jo bo uporabil sebi v prid – se z njo opolnomočil. Prav zato velja po besedah Den Oudenove vse iniciative za pridobivanje digitalnih znanj jemati še kako resno. Zaposleni v panogi IKT so sicer že navajeni na vseživljenjsko učenje, saj znanja na področju IT hitreje zastarevajo oziroma se vedno znova rojevajo nove tehnologije in postopki, to pa bo zadelo tudi vse druge panoge.
»Robotska avtomatizacija procesov bo resno orala po poslovnih okoljih. Ta bodo že čez pet let potrebovala nove profile zaposlenih, delovno silo je treba na to pripraviti. Tehnologiji se ne gre upirati, nasprotno, treba je podpirati inovatorje, zagonska podjetja, graditi inovativna podjetja za napad na mednarodne trge,« je povzela Den Oudenova. Kot je dodala, jo zelo žalosti dejstvo, da med 20 najbolj inovativnimi podjetji na svetu (po poročanju Boston Consulting Group) ni nobenega iz EU. Zaključila je: »Cilj mora biti vpeljati umetno inteligenco v vsako slovensko podjetje, nato je gospodarski preskok vsekakor mogoč.«
Tehnološko-trajnostna prihodnost
Digitalna prihodnost ima tudi realno komponento. Podnebna kriza je resna stvar. Če se želimo izogniti vedno bolj ekstremnim vremenskim pojavom, tudi na stari celini, moramo poskrbeti tudi za okolje. Microsoft si je postavil jasne cilje, da doseže ogljično nevtralno poslovanje do leta 2030, ko bo posloval tudi brez odpadkov in »vodno pozitivno«. V te namene že gradi računalniško platformo za upravljanje naravnih sistemov Zemlje.