Trg informacijsko-komunikacijskih tehnologij je na globalni ravni zadnji dve leti stagniral. Analitsko podjetje Gartner ocenjuje, da je bila lani rast 0,9-odstotna v primerjavi z letom prej, leto 2021 pa naj bi se po napovedih končalo z dvoodstotno rastjo. Za leto 2022 Gartner napoveduje 3,6-odstotno rast, kar bo največ v zadnjem desetletju. Med glavnimi tehnološkimi spodbujevalci rasti poudarja naložbe v umetno inteligenco (UI), oblak, varnost in inženirstvo.
Te Gartnerjeve napovedi sovpadajo z njegovim pravkar objavljenim pregledom najpomembnejših strateških trendov v letu 2022, ki bodo večinoma prevladovali tudi še v prihodnjih letih. Napovedi so pripravili na podlagi ocen svojih analitikov in raziskave med skoraj 2.400 direktorji informatike (CIO) po vsem svetu.
»Večina naštetih trendov vključuje nove tehnologije in nakazuje, kako lahko organizacije skupaj s partnerji in strankami ustvarijo prilagodljive in odporne temelje za prihodnost,« poudarja Gartnerjev podpredsednik za raziskave David Groombridge. Organizacijam priporoča, da te trende upoštevajo pri svojih prizadevanjih, da postanejo čim bolj tehnološke in se prilagodijo na spremembe delovnega okolja.
1. Generativna umetna inteligenca
Gre za eno najmočnejših tehnik umetne inteligence, ki prihajajo na trg. To je metoda strojnega učenja, kjer se o vsebini ali predmetih uči iz podatkov, tako pridobljeno znanje pa se nato uporablja za ustvarjanje povsem novih, izvirnih in realističnih artefaktov. Generativno UI se lahko uporablja za, na primer, ustvarjanje programske kode, hitrejši razvoj zdravil ali ciljno trženje, žal pa tudi za prevare, goljufije, politične dezinformacije, ponarejanje identitete in druge zlorabe.
Gartner pričakuje, da bo do leta 2025 generativna UI pomenila deset odstotkov vseh proizvedenih podatkov, kar je desetkrat več kot danes.
2. Podatkovno tkanje
Število podatkovnih in aplikacijskih silosov je v zadnjem desetletju močno poraslo, število usposobljenega osebja v ekipah za podatke in analitiko (D & A) pa je ostalo enako ali je celo upadlo. Izraz podatkovno tkanje (in tudi podatkovna tkanina) se nanaša na prilagodljive in odporne integracije podatkov prek platform in poslovnih uporabnikov. Namen tega je poenostaviti infrastrukture za integracijo podatkov organizacije in ustvarjanje prilagodljive (skalabilne) arhitekture, ki zmanjšuje tako imenovani tehnični dolg (napake in pomanjkljivosti v računalniških kodah), ki je zaradi naraščajočih izzivov integracije navzoč v večini timov D & A.
Realna vrednost podatkovnega tkanja je v njegovi sposobnosti, da z vdelano analitiko dinamično izboljšuje uporabo podatkov, zmanjšuje težavnost njihovega upravljanja tudi do 70 odstotkov in skrajšuje čas, ki je potreben, da iz podatkov dobimo neko vrednost.
3. Porazdeljeno podjetje
S povečanjem obsega dela na daljavo in hibridnega dela tradicionalne organizacije, osredotočene na pisarne, preraščajo v porazdeljena (distribuirana) podjetja, ki jih sestavljajo geografsko razpršeni delavci. »Takšna oblika dela zahteva od vodij informatike velike tehnične in storitvene spremembe za zagotavljanje brezhibne delovne izkušnje. Obstaja pa še ena stran tega kovanca – vpliv na poslovne modele,« pravi Groombridge. »V vsaki organizaciji, od drobnoprodaje do izobraževanja, je treba model dostave preoblikovati tako, da sprejme porazdeljene storitve,« pojasnjuje. »Pred dvema letoma ni nihče pričakoval, da bomo lahko obleko pomerili v digitalni garderobi,« navaja.
Gartner pričakuje, da bo do leta 2023 prihodek kar 75 odstotkov podjetij, ki izkoriščajo porazdeljeni model, rasel 25 odstotkov hitreje kot pri konkurenci.
4. Oblačne platforme
Za resnično zagotavljanje digitalnih zmogljivosti kjerkoli in kadarkoli morajo podjetja zapustiti dobro znane migracije lift and shift (kopiranje zdajšnje infrastrukture, strežnikov in podatkov v oblak) ter preiti na oblačne platforme (cloud-native platforms, CNP). Te platforme prek jedrnih zmogljivosti računalništva v oblaku tehnološkim ustvarjalcem ponujajo prilagodljive (skalabilne) in prožne IT-zmogljivosti kot storitev.
Gartner napoveduje, da bodo platforme v oblaku v letu 2025 temelj za več kot 95 odstotkov novih digitalnih pobud. Letos je ta delež še 40-odstoten.
5. Avtonomni sistemi
Tradicionalno programiranje ali preprosta avtomatizacija se ne more prilagajati rasti podjetja. Zato se podjetja lahko zanesejo na avtonomne sisteme – samoupravljive fizične ali programske sisteme, ki se učijo iz svojega okolja. V nasprotju z avtomatiziranimi ali celo samodelujočimi sistemi lahko avtonomni sistemi dinamično spreminjajo lastne algoritme brez zunanjega posodabljanja programske opreme. Zaradi tega se lahko hitro prilagajajo novim razmeram na terenu, podobno, kot to delajo ljudje. Avtonomno vedenje bo postalo vsakodnevno v fizičnih sistemih, kot so roboti, brezpilotni letalniki, proizvodni stroji in pametni prostori, napovedujejo Gartnerjevi analitiki.
6. Odločevalna inteligenca
Odločevalna inteligenca je praktična disciplina, ki se uporablja za izboljšave sprejemanja odločitev. To dosežejo z boljšim razumevanjem in izvajanjem odločanja ter ocenjevanja, izboljšanja in upravljanja rezultatov s povratnimi informacijami. Gartner napoveduje, da bo v prihodnjih dveh letih odločevalno inteligenco za strukturirano sprejemanje odločitev uporabljala tretjina velikih organizacij.
7. Sestavljive aplikacije
Čedalje večja težnja proti prilagodljivosti poslovanja usmerja organizacije k tehnološki arhitekturi, ki podpira hitro, varno in učinkovito spremembo aplikacij. Sestavljiva arhitektura aplikacij krepi takšno prilagodljivost. Tiste organizacije, ki so se odločile za sestavljivi pristop, bodo v hitrosti uvajanja novih funkcij konkurenco premagale za 80 odstotkov. »V nemirnih časih lahko organizacije s sestavljivimi poslovnimi načeli obvladajo pospešene spremembe, kar je bistvenega pomena za odpornost in rast podjetja,« razlaga Groombridge. »Brez njih sodobne organizacije tvegajo izgubo tržnega zagona in zvestobe strank.«
8. Hiperavtomatizacija
Hiperavtomatizacija omogoča pospešeno rast in poslovno odpornost s hitrim prepoznavanjem, preverjanjem in avtomatiziranjem čim več procesov. »Naše raziskave kažejo, da se vrhunske skupine za hiperavtomatizacijo osredotočajo na tri glavne prednostne naloge: izboljšanje kakovosti dela, pospešitev poslovnih procesov in krepitev agilnosti pri sprejemanju odločitev,« pravi Groombridge. »Poslovni tehnologi so v preteklem letu podprli povprečno 4,2 pobude za avtomatizacijo po podjetju.«
9. Računalništvo z izboljšano zasebnostjo
Poleg tega, da morajo upoštevati izboljšano mednarodno zakonodajo o zasebnosti in predpise o varnosti podatkov, morajo direktorji informatike prav tako paziti, da zaradi incidentov v zvezi z zasebnostjo ne izgubijo zaupanja strank. Gartner pričakuje, da bo 60 odstotkov velikih organizacij do leta 2025 uporabljalo eno ali več tehnik za izboljšanje zasebnosti.
Tehnike računalništva, ki izboljšuje zasebnost (privacy-enhancing computation, PEC), ki varuje osebne in občutljive informacije na ravni podatkov, programske ali strojne opreme, omogočajo varno deljenje, zbiranje in analiziranje podatkov brez ogrožanja zaupnosti ali zasebnosti.
10. Kibervarnostna mreža
»Podatki, ki so pomembni v večini letošnjih Gartnerjevih trendov, so koristni, le če jim organizacije lahko verjamejo,« opozarja Groombridge. Sredstva in uporabniki so danes lahko kjerkoli, kar pomeni, da ne obstaja več tradicionalno varnostno obrobje. Zato je potrebna arhitektura kibervarnostne mreže (cyber security mesh architecture, CSMA). Ta zagotavlja celostno varnostno strukturo za zavarovanje vseh sredstev, ne glede na lokacijo.
Do leta 2024 bodo organizacije, ki sprejemajo takšno arhitekturo za integracijo varnostnih orodij, zmanjšale finančne posledice posameznih varnostnih incidentov za povprečno 90 odstotkov.
11. UI-inženirstvo
Direktorji IT si prizadevajo v aplikacije integrirati čim več rešitev UI. Velikokrat pri tem zapravljajo čas in denar za UI-projekte, ki se nikoli ne uresničijo, ali pa se trudijo pridobiti vrednost iz že objavljenih UI-rešitev. UI-inženirstvo je integriran pristop za operacionalizacijo modelov UI. »Sposobnost nenehnega izboljševanja vrednosti s hitrimi spremembami UI je glavna metoda, kako lahko ekipe za integracijo UI pridobijo konkurenčno prednost za svojo organizacijo,« poudarja Groombridge.
»Do leta 2025 bo deset odstotkov podjetij, ki vzpostavijo najboljše prakse UI-inženirstva, ustvarilo vsaj trikrat večjo vrednost iz svojih prizadevanj za UI kot preostalih 90 odstotkov, ki tega ne bodo sposobna.«
12. Popolna izkušnja
Popolna izkušnja (TX) je poslovna strategija, ki združuje discipline izkušenj strank (CX), izkušenj zaposlenih (EX), uporabniške izkušnje (UX) in multiizkušnje (MX). Cilj popolne izkušnje je povečati zaupanje, zadovoljstvo in zvestobo strank in zaposlenih. Z doseganjem prilagodljivih in odpornih poslovnih rezultatov s popolno izkušnjo bodo organizacije pridobile večje prihodke in dobičke.
Groombridge opozarja, da morajo direktorji informatike poskrbeti za IT-gonila, ki bodo v prihodnjem letu podpirala rast in inovativnost ter zagotavljala odporne tehnične temelje. Pri tem morajo racionalizirati digitalna okolja, ki so se med pandemijo hitro razvijala, in z njihovim prilagajanjem oziroma krčenjem sprostiti sredstva za digitalne naložbe.