Pri uvajanju umetne inteligence (UI) v podjetjih z več kot desetimi zaposlenimi je v Evropski uniji za Slovenijo samo še Latvija, kažejo podatki evropskega statističnega urada (Eurostat). Razlika med najboljšo Irsko, kjer umetno inteligenco uporablja 23 odstotkov obravnavanih podjetij, in Slovenijo, kjer jo uporabljajo trije odstotki, je velikanska. Tolaži nas lahko le to, da na ravni EU umetno inteligenco v povprečju uporablja samo sedem odstotkov podjetij z več kot desetimi zaposlenimi, zaradi česar v Bruslju že nekaj časa bijejo plat zvona.
»Vse skupaj gre prepočasi. Podjetja in javna uprava preveč odlašajo. To se utegne pokazati za napako. Uvajanje UI je namreč težaven proces, ki zahteva čas, organizacija pa se mora na to tudi notranje pripraviti,« pravi Mitja Trampuž, direktor podjetij CREApro in CREAplus ter predsednik pobude AI4SI (AI za Slovenijo), ki sta jo skupaj s še nekaterimi deležniki ustanovila Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS in IKT horizontalna mreža (SRIP PMiS).
Tehnologija je pri uvajanju storitev umetne inteligence še najmanjši izziv. Večji je sprememba kulture, razmišljanja, pridobitev novih znanj in veščin ter sprememba procesov. Na trgu primanjkuje ljudi z znanji za uvajanje tovrstnih sprememb. »Strokovnjake s tega področja hitro zaposlijo velika podjetja, velikokrat iz tujine. Enako velja za ponudnike storitev na področju umetne inteligence. Tudi ti so zasedeni, tako da je na trgu že težava dobiti ponudnika z ustreznimi znanji in izkušnjami,« poudarja Trampuž.
To pomeni, da bodo organizacije ob širšem prepoznavanju potrebe po notranji pripravi za uvedbo umetne inteligence na svoji koži spoznale, da bo na trgu težavno dobiti ustrezne ljudi, znanja ali partnerje, ker jih preprosto ne bo ali pa bodo že zasedeni s projekti.
Razumevanje o umetni inteligenci ni razširjeno
Glavni razlog za počasno uveljavljanje UI je nerazumevanje njenih koristi in vpliva na družbo, gospodarstvo in poslovanje podjetij ter posameznika. Zgodba je zelo podobna obdobju s konca prejšnjega tisočletja, ko je veliko podjetij z negotovostjo gledalo na internet. »Ni treba kaj dosti razmišljati, kakšne bodo te spremembe. Samo spomnimo se, da naprava, ki jo nosimo vseskozi s sabo – govorim o pametnem telefonu – ponuja vrsto storitev, ki jih omogoča prav umetna inteligenca,« pravi Trampuž.
V digitalno razvitejših državah veliko podjetij že izkorišča prednosti, ki jih ponujajo rešitve UI, pa naj gre za povečanje prihodkov, povečanje učinkovitosti ali boljše obvladovanje tveganj. Na trgu so rešitve, ki omogočajo prepoznavanje slik, prevajanje besedil, razvrščanje dokumentov, pisanje povzetkov besedil, celo pisanje knjig. »To je le vrh ledene gore. Mnoga podjetja uporabljajo UI za zagotavljanje personaliziranih storitev za svoje stranke, za boljše upravljanje tveganj, recimo banke pri odobravanju posojil, zaznavanje vdorov v informacijske sisteme. Veliko jih ima vsak od nas tudi že na telefonu, na primer storitve, ki nam poiščejo najkrajšo pot iz kraja A v kraj B,« pojasni Trampuž.
V splošnem se UI največ uporablja v visokotehnoloških podjetjih, finančni industriji, v tujini pa tudi že v zdravstvu in logistiki. V Sloveniji je največji zaostanek možno čutiti v predelovalnih in proizvodnih podjetjih, v kmetijstvu, zdravstvu, turizmu in trgovini, vključno z e-trgovino.
Organizacija, procesi in kadri so največja težava
Večina podjetij močno zaostaja pri notranji pripravljenosti na uvajanje UI. »Nimajo zadostnega števila kadrov z ustreznimi znanji. Večinoma prevladuje prepričanje, da potrebujemo tehnični kader, ki zna razvijati in vzdrževati tehnologije. To je verjetno največja napaka, ki jo dela večina slovenskih podjetij in javna uprava,« opozarja Trampuž.
Pri uvajanju UI nastopata dve enakovredni veji potrebnih znanj in inovacij. Poleg tehnologije sta pomembna tudi organizacijsko-procesni in kadrovski vidik. Podjetja potrebujejo zaposlene z znanji, ki povezujejo poslovanje in tehnologijo. Trampuž verjame, da potrebujejo predvsem zaposlene na poslovni strani, ki znajo prepoznati priložnosti, ki jih ponuja UI, in jo znajo pri svojem delu tudi uporabljati. Zato morajo podjetja veliko vlagati v izobraževanje, usposabljanje in prekvalifikacije vseh zaposlenih. In prav tu so v Sloveniji največji zaostanki.
Kako do večje uporabe
Prvi korak k razširitvi uporabe UI med podjetji je gotovo dvig ravni zavedanja poslovodstev, kako lahko že danes in kako bo v prihodnosti UI gotovo vplivala na njihovo poslovanje. »Izobraževati je treba vse zaposlene, ne samo strokovnjake za podatke. Povečati je treba podatkovno pismenost v podjetjih in javni upravi,« pravi Trampuž. Če UI ni že standardno vgrajena v informacijske rešitve ali storitve, ki jih podjetje uporablja, je smiselno, da čim prej poišče partnerja, ki jim bo pomagal dvigniti raven interne pripravljenosti za uvajanje UI. »Podjetja v tujini to intenzivno delajo in kmalu bo na trgu zmanjkalo ustreznih partnerjev, ker bodo zasedeni s projekti v tujini,« je opozoril Trampuž.Kako lahko podjetje izkoristi UI
Umetna inteligenca ustvarja podoben preskok, kot je bil prehod iz manufakturne v serijsko proizvodnjo ali prehod s telegrafa na telefon. Z njeno uporabo je mogoče določene poslovne procese izvajati nekajkrat hitreje in ceneje kot brez nje, recimo pri odločanju, nabavi, logistiki, prodaji, proizvodnji in celo pri kreativnih dejavnostih. V splošnem velja, da podjetja, ki so začela uvajati UI v svoje poslovanje, izboljšujejo konkurenčnost hitreje kot preostala.
»V nekaterih dejavnostih je UI že pogoj za obstanek, pri drugih pa izboljšuje njihov položaj na lestvici konkurenčnosti. Velika tehnološka podjetja jo uporabljajo v vseh svojih poslovnih funkcijah in izdelkih oziroma storitvah,« pravi Trampuž.
Vendar pa uporaba UI danes ni več omejena samo na velika podjetja. Zaradi dostopnosti tehnologij jo lahko tudi manjša podjetja uporabijo pri izboljšavah poslovanja.
Od znanstvene fantastike do vsakdanje uporabe
Z uporabo UI podjetja avtomatizirajo notranje poslovne in proizvodne procese ter s tem povečujejo svojo učinkovitost. Prav tako v svoje izdelke vgrajujejo različne senzorje za zbiranje podatkov, kako izdelki delujejo ali kaj se dogaja v okolici, kjer se izdelek uporablja. V realnem času spremljajo uporabo in delovanje ter prek UI ustrezno ukrepajo za izboljšanje uporabniške izkušnje – denimo še preden se izdelek pokvari, podjetje na podlagi podatkov prek UI zazna, da bo na izdelku prišlo do okvare, ter pošlje servisno ekipo za preventivno servisiranje izdelka ali predčasno zamenja izdelek z novim. Prav tako uporabljajo podjetja UI za izboljšanje svojih storitev.
»Banke jo uporabljajo v postopku odobravanja posojil ali pri preprečevanju zlorab plačilnih kartic. Spletni trgovci uporabljajo UI za pripravo prilagojene ponudbe, ki kupcu najbolj ustreza glede na njegove značilnosti in zgodovino nakupov,« pravi Trampuž.
V kmetijstvu se uporablja za zmanjševanje uporabe pesticidov; kmetijska podjetja pri poljščinah poleg sadik namestijo še v sistem povezane senzorje za ugotavljanje navzočnosti škodljivcev skupaj s sistemom škropljenja. Ko sistem prek senzorjev prepozna, da se na sadiki pojavi škodljivec, se iz cevk usmerjeno na določeno lokacijo odpre curek škropiva. S tem dosežejo, da se poljščine škropijo samo takrat, ko se za to pojavi potreba, ne na zalogo. S tem so poleg zmanjšanja obremenjevanja okolja dosegli tudi znižanje stroškov kmetovanja.
Primerov uporabe UI je tako rekoč neomejeno. Pomembno je, da ima podjetje pripravljeno celostno strategijo njenega uvajanja, sicer se lahko kaj hitro znajde v slepi ulici, kar ga lahko na koncu tudi zelo drago stane. Če se uvajanja UI loti napačno, lahko pade v spiralo neobvladljivih stroškov brez kakršnihkoli koristi.
Če torej podjetje nima dovolj veščin in znanj, je najbolje, da se obrne za pomoč na podjetja, ki mu lahko pri tem pomagajo. Na koncu je to za podjetje veliko bolje, saj se izogne možnosti, da kljub vložkom v UI ne bi imelo nobenih koristi od tega.
