V Ljubljani je na voljo več oblik trajnostne mobilnosti, od javnega mestnega potniškega prometa do souporabe koles in električnih avtomobilov. Ste vedeli, da obstaja aplikacija, ki omogoča, da na enem mestu spremljate vse troje – trenutne vozne rede in prihode avtobusov ter razpoložljivost koles v sistemu BicikeLJ in električnih vozil v sistemu Avant2GO? Njeno vzpostavitev so omogočili tako imenovani odprti podatki, pri uporabi katerih je Slovenija ena izmed bolj razvitih evropskih držav.
Kmalu še nove informacije in podatki
Kot je povedal Matevž Pesek z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko, aplikacija Tocen.si uporabniku omogoča preprosto in enovito uporabo trajnostnih oblik mobilnosti. Vsi tisti, ki se v mesto pripeljejo z avtomobilom, lahko na njej preverijo tudi zasedenost parkirišč in garažnih hiš, kmalu nameravajo dodati še podatke o razpoložljivosti taksijev in skupnih prevozov, v načrtu pa imajo tudi širjenje na druge slovenske občine.
Matej Cerar, vodja digitalnega razvoja v mestni občini Ljubljana, je dodal, da bodo z nadgrajeno mobilno aplikacijo Urbana omogočili še sprotne informacije o prometu oziroma zaporah cest, lokacijah pitnikov, električnih polnilnic za avtomobile in javnih toalet, a tudi o vožnjah brezplačnega mestnega prevoza Kavalir, turističnih zanimivostih, ponudbi javnih storitev in druge podatke.
Velik pomen odprtih podatkov
Oba sogovornika sta aplikacijo predstavila na spletnem dogodku z naslovom Z učinkovito rabo odprtih podatkov do večje inovativnosti. Pred mednarodnim dnevom odprtih podatkov, ki ga zaznamujemo 6. marca, ga je organiziralo Stičišče odprtih podatkov Slovenije (OPSI Hub) v partnerstvu s Tehnološkim parkom Ljubljana, Gospodarsko zbornico Slovenije, ministrstvom za javno upravo in službo vlade za digitalno preobrazbo.
Odprti podatki (open data) so tisti, ki jih lahko vsak pridobi brez posebne zahteve ali dovoljenja, širši javnosti pa so na voljo na spletnih portalih. V Sloveniji so odprti podatki javnega sektorja dostopni prek enotnega državnega portala OPSI – Odprti podatki Slovenije oziroma na spletni strani (podatki.gov.si), ki ga je leta 2016 vzpostavilo ministrstvo za javno upravo. Na njem lahko med drugim najdete na primer informacije o voznem redu avtobusov, prostih parkirnih mestih v garažah, zastojih na cestah pa tudi podatke o zgodovini rabljenih vozil, prenočitvah turistov v slovenskih občinah, ali pa podatke, ki pomagajo pri kmetovanju, ter še številne druge.
Portal kot ključni pospeševalec razvoja
Državni sekretar Peter Geršak iz vladne službe za digitalno preobrazbo je poudaril, da so odprti podatki ključna sestavina za gospodarsko rast, konkurenčnost, inovacije, kreiranje služb oziroma splošnega družbenega napredka. Z javno dostopnimi podatki je mogoče izboljšati na primer varnost prometnih sistemov, zdravstveno varstvo, znižati stroške javnih storitev, izboljšati energetsko učinkovitost, javni podatki pa omogočajo tudi transparentnost in odgovornost. »OPSI služi kot centralni katalog podatkovnih zbirk v državi, povezuje javni sektor z zasebnim in je ključni pospeševalec razvoja,« je dejal Geršak.
Senzorji bodo obveščali o možnih poplavah
Odprti podatki so tudi eden izmed glavnih pogojev za razvoj pametnih mest. Na dogodku so poleg aplikacije Tocen.si predstavili še nekaj primerov dobrih praks njihove uporabe.
Željko Gudžulić z mestne občine Ljubljana je tako predstavil projekt pilotne infrastrukture za črpanje podatkov o vodostajih rek okoli Ljubljane, ki je v naši državi po poplavni ogroženosti na prvem mestu. Dejal je, da so na izbranih lokacijah vzpostavili merilna mesta oziroma namestili senzorje, ki spremljajo stanje voda okoli mesta. Kako te podatke uporabljati, pa je bil izziv ekipe, ki je, kot je povedal Ram Dušić Hren, svetovalec za trajnostni razvoj v podjetja Bright3r, razvila platformo, ki na z analizo zbranih podatkov prebivalce v primeru grožnje poplav obvešča o stanju v mestu, na mestni občini pa na osnovi teh podatkov mobilizirajo enote za reševanje.
Na odprtih podatkih na primer temelji tudi aplikacija za pomoč čebelarjem in njihovo promocijo, Nika Mesner iz podjetja Arvio pa je povedala, da s pomočjo podatkov o nepremičninah razvijajo aplikacije za analizo in oceno vrednosti nepremičnin ali energetsko učinkovitost stavb.
Kako to počne Poljska
Na dogodek je bila povabljena tudi Joanna Malczewska iz oddeleka za upravljanje podatkov v kabinetu predsednika poljske vlade. Poljska se po zrelosti odprtih podatkov uvršča na četrto mesto in postaja neke vrste oblikovalec trendov. »Osredotočamo se na kakovost podatkov, ne na količino. Naše aktivnosti osredotočamo na uporabnike. Glavni poudarki v našem delu so na znanstvenih raziskavah, izobraževanju in ekosistemu. Naši glavni partnerji so lokalne uprave, ki jim pomagamo pri upravljanju mestnih podatkov oziroma uvajanju sistema odprtih podatkov. Aktivno sodelujemo tudi pri njihovih izobraževalnih projektih uporabnosti odprtih podatkov v vsakdanjem življenju. Kulturo odprtih podatkov širimo še prek naših portalov in družbenih medijev, izvajamo številne delavnice in dogodke,« je povedala gostja iz Poljske.
Jure Jeraj, strokovnjak s področja celovitega upravljanja podatkov v podjetju Result, pa je predstavil evropske pobude in dejavnosti na področju deljenja odprtih podatkov. Dejal je, da želi evropska komisija s tovrstnimi aktivnostmi vzpostaviti konkurenčno prednost pred drugimi deli sveta. Ker pa so podatki lahko tudi konkurenčno nevarni, je v pripravi še poseben tako imenovani akt o podatkih, ki bo reguliral njihovo upravljanje.
