V obdobju visoke inflacije so digitalne tehnologije lahko izjemno močna deflacijska sila, saj podjetjem omogočajo dvig storilnosti ter posledično tudi cenovno dostopnost njihovih izdelkov in storitev. Lep primer je tehnologija digitalnih dvojčkov, ki podjetjem omogoča, da v oblaku simulirajo proizvodne procese in oskrbovalne verige, s čimer lahko razvijejo boljše izdelke hitreje ter z manj odpadki in manjšo porabo naravnih virov.
Mešana resničnost krajša vizite
A tu so še druge napredne tehnologije in pristopi. Mešana resničnost se vse bolj uveljavlja v zdravstvu. Sveža raziskava ugotavlja, da so zdravstvene ustanove, ki so uvedle rešitev za mešano resničnost HoloLens 2, za 30 odstotkov skrajšale čas, potreben za izvedbo vizit in usposabljanje zaposlenih, ter znižale letne stroške za osebno varovalno opremo osebja za 75 odstotkov. To pa so številke, ki se v poslovanju poznajo.
»Posebej v zadnjih dveh letih smo dodobra spoznali, da je zagotavljanje neprekinjenega in uspešnega poslovanja odvisno od ljudi, ki so pripravljeni, da v celoti izkoristijo vse možnosti digitalnih tehnologij. Zgolj vlaganja v tehnologijo namreč še niso dovolj, potrebujemo tudi digitalna znanja ter vodenje, ki na prvo mesto postavlja digitalizacijo in spodbuja kulturo hibridnega dela. Pravi preboj ustvarijo tehnološko ozaveščeni vodje, ki želijo iz digitalne preobrazbe potegniti kar največ strateških prednosti,« dejstvo, da smo posel še vedno in predvsem ljudje, povzema Barbara Domicelj, direktorica Microsofta Slovenija.
Za agilnost poslovanja gre
Gospodarstvo potrebuje bolj agilna podjetja. Tehnologija je le del »agilnostne enačbe«. Pa vendar, kako lahko izboljša delo zaposlenih in poslovanje podjetij? Podjetja, ki preživijo in so uspešna kljub nepričakovanim spremembam, imajo eno skupno lastnost: okretnost. Vedo, kdaj inovirati in kdaj se prilagoditi silam, ki so močnejše od njih. Vse to zahteva poslovno agilnost, in če smo se kaj naučili v zadnjem času, je to, da poslovne odpornosti in agilnosti ni brez podatkov in tehnologije.
Zgovoren primer so zelo hitre spremembe v tem, kje, kdaj in kako delamo. Podjetja, ki so se hitreje prilagodila hibridnemu delu, so dokazano uspešnejša ter lažje pridobijo nove zaposlene in zadržijo stare. »Raziskave so zgovorne: 73 odstotkov zaposlenih si želi ohraniti prilagodljivost dela, ki so je bili deležni ob zapiranju javnega življenja. Hkrati si jih 67 odstotkov želi več neposrednih stikov s sodelavci. Le tehnološke rešitve, kot je Microsoft 365, ki združujejo vse vire, ki jih organizacija potrebuje za uspešen prehod na hibridno delo, lahko hitro in stroškovno učinkovito podprejo tovrstno prilagodljivost,« dodaja Domicljeva.
Stava na umetno inteligenco
Nove razmere zahtevajo tudi boljše razumevanje, vodenje in upravljanje poslovanja. Tega pa ni brez kakovostnih podatkov in vpogledov. Zdi se, da so podjetja šele na začetku, kar zadeva rabo poslovne analitike in inteligence, sploh pa umetne inteligence. A ne bo več dolgo tako. Vstopamo v obdobje množičnih podatkov in umetne inteligence. Ključne poslovne logike ne ustvarjajo več zgolj razvijalci, temveč jo že piše programska oprema. Še več, že leta 2025 naj bi kar desetino vseh podatkov že ustvarili modeli umetne inteligence. Analitika se tako seli iz zalednih procesov podjetja v samo jedro strankine izkušnje z izdelkom ali storitvijo.
Evropska komisija ocenjuje, da bo tako imenovano podatkovno gospodarstvo leta 2025 v EU doseglo vrednost 829 milijard evrov – še leta 2018 je ta znašala 301 milijardo evrov. Organizacije imajo tako priložnost, da s podatki in umetno inteligenco ustvarijo nove poslovne modele, izdelke in izkušnje za stranke. Tovrsten premik se že dogaja v avtomobilski industriji. Ta je leta 2020 zaposlila več razvijalcev programske opreme, ki razvijajo nove digitalne rešitve in storitve, kot je leto prej zaposlila strojnih inženirjev. Poleg tega tudi sodobna vozila postajajo vse bolj podatkovno gnana in del storitev mobilnosti.
Bo sodobna družba varna družba?
Skoraj ne mine več dan brez novic o kibernetskih napadih na kritično infrastrukturo. Ti napadi, pa naj gre za napade na zdravstvene ustanove, komunalna podjetja ali vladne organizacije, lahko povzročijo občutno škodo tako posameznikom kot celotni družbi. Analize kažejo, da naj bi se skupna škoda zaradi kibernetskega kriminala do leta 2025 povzpela na kar 10,5 bilijona evrov.
Kibernetska varnost je zato med glavnimi prednostnimi nalogami vseh organizacij, ki izvajajo digitalno preobrazbo, pri čemer se vse več pozornosti namenja tudi zagotavljanju organizacijske odpornosti, torej zmožnosti, da se po napadu ali napaki čim hitreje obnovijo sistemi in vzpostavi običajno delovanje.
Oblak je danes nujen del odpornosti, saj je ta vgrajena v njegovo zasnovo. Na pomen odpornosti je najbolj radikalno opozorila vojna v Ukrajini. Rusija je nepresenetljivo v zgodnjih raketnih napadih ciljala ukrajinske vladne podatkovne centre, drugi strežniki na lokacijah strank pa so bili podobno ranljivi za napade s konvencionalnim orožjem. Prav tako je na računalniška omrežja pri strankah usmerila svoje destruktivne kibernetske napade (wiper). Toda ukrajinska vlada je uspešno ohranila svoje civilne in vojaške operacije s hitro selitvijo svoje digitalne infrastrukture v javni oblak, ki gostuje v podatkovnih centrih po Evropi.
Je IT sploh lahko zelen?
Zanašanje sveta na podatkovne centre je dvorezen meč, saj morajo hkrati podpreti eksponentno rast podatkov in digitalnih storitev ter hkrati zmanjšati svoj vpliv na okolje, ki je predvsem posledica velike energijske lakote. Informatika pač »žre« elektriko. Skladno z ogljičnim odtisom se zato v svetu vse pogosteje kaže tudi na panogo IKT, češ da ni prav čista in sodi med onesnaževalce. Kako torej razogljičiti IT?
»V naši strategiji, da do leta 2030 postanemo ogljično negativni, so podatkovni centri ključen del sestavljanke. Postavili smo si cilj, da do leta 2024 zmanjšamo porabo vode v podatkovnih centrih za 95 odstotkov – kar letno pomeni 5,7 milijarde litrov vode. Razvijamo nove, učinkovitejše tehnologije hlajenja, načrtujemo podatkovne centre, ki so bolje prilagojeni ekosistemu, v katerem delujejo, ter zmanjšujemo ogljični odtis materialov in gradbenih procesov, povezanih z gradnjo podatkovnega centra. Vse to zaokrožuje naša zaveza, da bo leta 2025 vse naše podatkovne centre poganjala energija iz brezogljičnih virov – in to v vsakem trenutku,« pojasni sogovornica.
Številne organizacije so si že postavile ambiciozen cilj, da dosežejo neto ničelne emisije ogljikovega dioksida. Nujen del prizadevanj je tudi zmanjšanje učinkov na okolje, ki so posledica njihovih IT-operacij. A na poti od ciljev do dejanskega zmanjševanja emisij pogosto spoznajo, da nimajo orodij in tehnologij, ki bi jim omogočali, da ta prehod izvedejo natančno, učinkovito in podprto s podatki.
»V Microsoftu to težavo zelo dobro poznamo, saj smo se z njo srečali pri uresničevanju svojih okoljskih ciljev, pridobljena spoznanja pa vključili v rešitve v oblaku, zato se nam bo na letošnji NT-konferenci pridružil tudi generalni direktor za trajnostne rešitve Mark Kroese. Udeležencem bo iz prve roke predstavil izkušnje pri uresničevanju naših trajnostnih zavez in tudi rešitve, ki lahko slovenskim organizacijam pomagajo, da lažje dosežejo svoje okoljske cilje.«
V Microsoftu verjamejo, da nam bo tehnologija pomagala do bolj trajnostne prihodnosti z vključujočo gospodarsko rastjo in delovnimi mesti, ki bodo bolj ustvarjalna in z višjo dodano vrednostjo. O tem bo govor tudi drugi dan največjega tehnološko-poslovnega dogodka pri nas – na NT-konferenci, kjer bodo predavatelji in udeleženci iskali odgovor na vprašanje, ali lahko tehnologija zagotovi okrevanje gospodarstev.
