Zadnje desetletje je bilo usmerjeno v poslovno in digitalno preobrazbo, zdaj v ospredje prihaja pojem trajnosti. Kako v tem pogledu podjetjem pomaga programska oprema?
Organizacije vseh vrst, velikosti in iz vseh panog bodo morale preoblikovati vsakodnevne prakse, da bi lahko uresničile svoje okoljske, družbene in upravljavske zaveze, ob tem pa nadaljevati usklajevanje vlaganj, ki vplivajo na operativno odličnost, poslovne prihodke, tržni delež in vrednost za delničarje. Morale bodo razumeti celoten obseg svojega okoljskega odtisa v svojih operacijah, izdelkih, pri zaposlenih in v nabavni verigi. To zahteva zanesljive podatkovne vpoglede, ki jih zagotavlja dobra digitalna infrastruktura.
Čeprav so informacijske tehnologije ključne za merjenje emisij in načrtovanje poti do preobrazbe, pa prav tako neposredno prispevajo k odtisu organizacije. To pomeni, da je treba naložbe v IT na vseh področjih, od shranjevanja podatkov do nastavitev sistemov in naprav, uvajati z mislijo na trajnost, zaposlenim pa omogočiti, da prispevajo k zmanjševanju odtisa organizacije z orodji, ki jih vsakodnevno uporabljajo.
Kakšni so Microsoftovi okoljski cilji in kako jih želite doseči?
Izkušnje so nas naučile, da je za trajne spremembe treba nujno v ospredje postaviti tako organizacijsko kot digitalno preobrazbo. Zmanjševanja svojega odtisa se lotevamo z napredovanjem proti cilju, da do leta 2030 postanemo ogljično negativno podjetje (ang. carbon negative), ki obnovi več vode, kot je porabi (ang. water positive), posluje brez odpadkov (ang. zero waste) in zaščiti več zemlje, kot je uporablja. Prav tako razvijamo tako imenovani planetarni računalnik. Svoje izkušnje uporabljamo tako, da z novimi in obstoječimi izdelki pomagamo svojim strankam in partnerjem ter zagovarjamo spremembe v politikah, ki bi vsem omogočile hitrejši napredek.
Naši izdelki, storitve in naprave so razviti z mislijo na trajnost, pri tem pa vanje vgrajujemo tudi varnost, zasebnost in skladnost z zakonodajo. Odličen primer je Microsoft Cloud for Sustainability, naš panožni oblak, ki je zasnovan za delovanje v različnih panogah in z drugimi ponudniki, da bi strankam ponudil transparentnost in vpoglede za upravljanje njihovega okoljskega odtisa skozi celotno verigo vrednosti. Prav tako bomo prek sklada Climate Innovation Fund v štirih letih vložili milijardo dolarjev v razvoj tehnologij za odstranjevanje ogljika.
Tehnologija se je dokazala tudi v času pandemije, podjetja so se zatekla k delu na daljavo. Menite, da se bodo hibridne oblike dela in hibridna delovna sila ohranili? Kako se bodo podjetja prilagajala v tem pogledu?
Trg dela se danes zelo spreminja. Ekonomisti so prej opozarjali na tako imenovani pojav popolne predaje, saj so pričakovali, da bodo zaposleni zapuščali službe v rekordnem številu in pustili številna delovna mesta nezasedena. Toda namesto da bi povsem zapustili delovna mesta, so si zaposleni preprosto poiskali boljše službe.
Prilagodljivost in dobro počutje danes nista več predmet pogajanj – posebej za generacijo Z in milenijce. Polovica pripadnikov generacije Z in milenijcev bo letos verjetno razmišljala o zamenjavi službe. Polovica pripadnikov generacije Z bo verjetno razmišljala o prehodu na hibridni model na svojem trenutnem delovnem mestu, polovica pa jih bo verjetno prešla na delo na daljavo.
To so verjetno številke oziroma odstotki, ki veljajo za ZDA. Kaj pa Slovenija?
Slovenija je v zadnjih dveh letih naredila velik napredek v smeri bolj prilagodljivega dela. Dober primer je slovenski Inšpektorat za delo, kjer podpirajo delo zaposlenih na terenu z uporabo naših platform Power Apps in Teams. Ocenjujejo, da so s hitrejšim vnosom podatkov in samodejnim poročanjem povečali učinkovitost za petino, zaposleni pa tako v povprečju prihranijo 20 ur na mesec. Kar vemo, je to, da hibridno delo z delom na daljavo ali v pisarni – skratka, prilagodljivo delo – predstavlja nov način, kako delamo, in da bo ostalo z nami. To od vodilnih v podjetjih zahteva, da znova premislijo delovne modele, kulturo in vrednote podjetja.
Kakšno je vaše mnenje o evropski Digitalni agendi 2030? Kaj je dobro, kaj manjka? Se bo izvedla tako, kot je načrtovano?
Če pogledamo nazaj na prvo digitalno agendo EU iz leta 2010, je ta dosegla veliko – nižje cene elektronskih komunikacij in konec zaračunavanja mobilnega gostovanja, boljšo internetno povezljivost ter zakonodajo o zasebnosti in varovanju podatkov. Druga digitalna agenda je še bolj ambiciozna, saj v ospredje postavlja temeljne spremembe, ki jih prinašajo digitalne tehnologije, ter nepogrešljivo vlogo digitalnih storitev in trgov.
Pomembno pa je, da v ospredju nista samo infrastruktura ter preobrazba podjetij in javnega sektorja, temveč tudi ljudje in njihovo znanje. Zlasti pomemben cilj EU je, da bo najmanj 80 odstotkov odraslih imelo vsaj osnovna digitalna znanja in da bo zaposlenih milijon IKT-strokovnjakov. To bo postavilo trdne temelje za trajnostno, zeleno in vključujočo rast v Evropi v prihodnjih letih.
Slovenija se odlično izkaže pri digitalizaciji izobraževanja in integraciji digitalnih tehnologij v podjetja, ki z 38 odstotki presegajo evropsko povprečje pri razširjenosti uporabe storitev v oblaku, s čimer je v dobrem položaju, da pomembno prispeva k evropski Digitalni agendi 2030.
Kako lahko Evropa postane in ostane bolj konkurenčna?Vidite načrt EU Data Boundary kot primer dobre prakse?
Verjamemo, da se mora tehnološka panoga prilagoditi Evropi, ne obratno. EU Data Boundary for the EU, naša obljuba, da bomo od konca leta 2022 obdelovali in hranili vse podatke svojih strank iz javnega sektorja in komercialnih strank znotraj EU, je odsev te vizije. Povedano z drugimi besedami: vaših podatkov nam ne bo treba seliti iz EU. To bo našim evropskim strankam pomagalo, da uresničijo svoje ambicije glede digitalne preobrazbe in okrepijo konkurenčnost z zagotovilom, da lahko delujejo skladno z vso predmetno zakonodajo in regulativo.
Mnogi zahtevajo strožjo regulacijo programskih velikanov, kot so Alphabet, Meta, Microsoft in drugi. Ste res takšen podatkovni požeruh, ki izkorišča in monetizira podatke o tem, kaj ljudje mislijo in kaj jim je všeč?
Podobno kot velja v primeru fizične infrastrukture s cestami in avtocestami, moramo tudi svojo podatkovno infrastrukturo ustrezno uporabljati, vzdrževati in varovati. Evropa ima pomembno vlogo pri dajanju regulatornega navdiha, vključno z vprašanji, kot je zasebnost, in pri pristopu, ki na prvo mesto postavlja ljudi.
Zasebnost je za Microsoft ključna vrednota, saj verjamemo, da bodo ljudje uporabljali samo tisto tehnologijo, ki ji lahko zaupajo. Zato smo bili prvi ponudnik v oblaku, ki je sprejel nove tehnične standarde za zasebnost v oblaku. Bili smo zanesenjaški podpornik GDPR, odkar je bil leta 2012 prvič predlagan. Kot podjetje bomo še naprej razvijali rešitve, ki krepijo zaupanje strank v naše storitve, zlasti za tiste, ki si želijo več nadzora nad svojimi podatki.
Videti je, da trditev, da programska oprema poganja svet, zelo drži. Katere tehnologije omogočajo uspeh evropskemu gospodarstvu in zakaj?
Evropa je danes največji svetovni izvoznik blaga in storitev, kar je dosegla s pametnimi poslovnimi in političnimi odločitvami v zadnjih 50 letih. Toda čas se ne ustavi, zato je v obdobju, ko Azija in Severna Amerika močno krepita inovacije za konkurenčnost v dobi, ki jo poganjajo podatki, preobrazba ne samo priložnost, temveč nuja – zlasti v starejših evropskih podjetjih.
Največja priložnost za Evropo se torej ne skriva v eni posamični tehnologiji, ampak v sposobnosti, da uporabi vse razpoložljive digitalne tehnologije, kot so oblak, umetna inteligenca, mešana resničnost in internet stvari, za ustvarjanje novih podatkovno gnanih poslovnih modelov ter za preoblikovanje izdelkov, storitev in izkušnje za stranke.
Obstajajo številni primeri zlonamernih kod in hekerjev, ki ciljajo podjetja vseh vrst in velikosti. Kaj lahko Microsoft naredi, da izboljša kibernetsko varnost?
Še pred nekaj leti smo kibernetsko varnost dojemali kot tehnično vprašanje, ki ga obravnavajo informatiki. Danes nanjo gledamo kot na enega izmed najpomembnejših izzivov in groženj za sam obstoj organizacij. Kibernetska varnost je odločilnega pomena. Aktualne številke zahtevajo pozornost: število napadov z izsiljevalskimi programi se je med julijem 2020 in julijem 2021 povečalo za 1.070 odstotkov, 88 odstotkov skrbnikov za kibernetsko varnost pa pravi, da so napadi z lažnim predstavljanjem že vplivali na delovanje njihove organizacije.
Z več kot 8.500 varnostnimi strokovnjaki v 77 državah Microsoft zagotavlja nepogrešljiv pogled na varnostno krajino. Toda enako pomembno je vedeti, da se celovita zaščita začne pri posameznikih. Ker se taktike in tehnike napadalcev stalno izboljšujejo, morajo poglobljene strategije vključevati izobraževanje zaposlenih o tem, kako lahko preprečijo, da sami postanejo tarča, in kako lahko podjetja uporabijo načela ničelnega zaupanja pri vseh poslovnih virih za zaščito ljudi, naprav, aplikacij in podatkov ne glede na njihovo lokacijo ali obseg groženj, s katerimi se spoprijemajo.
Se bodo prave vojne, kot ta, ki se dogaja v Ukrajini, v prihodnosti spremenile v digitalne vojne? Kaj bi to pomenilo za svetovno gospodarstvo?
Kot smo pokazali v svojem najnovejšem poročilu Defending Ukraine: Early lessons from Cyber War, je primer Ukrajine zelo poudaril pomen kibernetske varnosti. Po zaslugi lastnih kibernetskih zmogljivosti in bilijonov varnostnih signalov smo lahko videli ruske dejavnosti, usmerjene proti kritični ukrajinski infrastrukturi, že mnogo pred začetkom napada. V sodelovanju z ukrajinsko vlado smo jo lahko učinkovito evakuirali v svoj oblak in jo zaščitili. S tem, da imamo stranke v svojem oblaku, jih ščitimo skupaj z nami. V povezanem svetu ni izoliranih sistemov. Lekcija iz Ukrajine zahteva koordinirano in celovito strategijo, s katero bomo okrepili svojo obrambo pred celo vrsto destruktivnih in napadalnih kibernetskih operacij in poskusi vplivanja.
Katera tehnološka inovacija/prelomnica bo po vašem mnenju imela največji učinek na naša življenja v prihodnosti?
Eno izmed najboljših meril napredka je trajnostna gospodarska rast, ki bo vse ljudi na planetu dvignila iz revščine ter bo vsem narodom in vsem skupinam prinesla enako priložnost za ustvarjanje blaginje, pri tem pa zaščitila naše okolje in temeljne človekove pravice. Vseprisotne digitalne tehnologije – oblak, umetna inteligenca, podatki, sodobna omrežja, digitalizacija vseh izkušenj in poslovnih procesov – bodo ključne za zagotavljanje tovrstne rasti.
