Adria Dom si je prvo nagrado za najboljši digitalni projekt v Sloveniji zaslužili s projektom sprotnega usmerjanja delavcev na montažni liniji s kombinacijo digitalnega dvojčka in umetne inteligence. Gre za sistem, ki na podlagi analiz natančno ugotovi, koliko časa so trajale določene operacije, kateri delavci so jih izvajali, natančno zasedenost posameznih delavcev, podatke o manjkajočem materialu in nepopolnih tehničnih risbah, poročila o odpravljenih ter neodpravljenih napakah in zastojih. S tem so učinkovitost proizvodnega sistema v zadnjih dveh letih povečali za 30 odstotkov.
»Z vključevanjem ljudi smo dvigovali tudi njihovo zavzetost in odpornost na spremembe. Vitka kultura, ki je pogoj za uspešno implementacijo digitalizacije, je naša najpomembnejša konkurenčna prednost, ki se konkretno odraža v finančnih rezultatih podjetja, še posebej v dodani vrednosti na zaposlenega, ki je glede na našo dejavnost enkrat višja,« je izpostavila direktorica Adria Doma Marta Kelvišar.
Na prvi razpis prispelo 17 prijav
Na prvi razpis za nagrado za najboljši digitalni projekt se je sicer prijavilo 17 projektov. Ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Igor Zorko, je izbrala tri finaliste. Poleg Adria Doma sta bila to še proizvajalec svetil LED LUKS, ki je razvil interaktivni 3D konfigurator, ki je nameščen na njihovi spletni strani in omogoča prijazno in enostavno uporabniško izkušnjo, ter IT-podjetje SRC Infonet, ki je v bolnišnici Topolšica vpeljalo Elektronski temperaturno-terapevtski list za klinično obravnavo pacienta. Več o vseh treh projekti lahko preberete v članku To so trije finalisti tekmovanja za najboljši projekt digitalne preobrazbe.
Komisija je podelila tudi tri posebne nagrade za inovativnost. Eles jo je dobil za inovativnost na področju celovite prenove poslovnih procesov, Mega M za inovativnost na področju trajnostne mobilnosti, Optifarm pa za inovacije na področju povezljivosti podatkov.
Letošnji GoDigital posvečen zelenemu in digitalnemu prehodu
Nagrade so podelili na konferenci GoDigital, ki jo je letos petič zapored na Brdu pri Kranju organiziralo Združenje za Informatiko in telekomunikacije pri GZS (ZIT) v sodelovanju z IKT Horizontalno mrežo in DIH Slovenije. Udeležilo se je je več kot 300 predstavnikov gospodarstva, ministrstev, raziskovalnih institucij in študentov. Rdeča nit je bila zeleni prehod, ki ga lahko omogočijo le digitalne tehnologije.
»Zeleni prehod in digitalizacijo, torej dvojni prehod, smo tudi na GZS opredelili kot največjo prioriteto, ker je to odgovor na negotove okoliščine, kakršnim smo priča danes, in način za dvig dodane vrednosti« je v uvodnem nagovoru poudarila Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko.
Gospodarska zbornica Slovenije je že maja letos ustanovila gospodarski strateški svet za digitalizacijo. Njegov namen je oblikovati stališča in rešitve, ki bodo kažipot odločevalcem. »Tehnologije kot so internet stvari, računalništvo v oblaku in podobno bodo pomagale gospodarstvu pri zelenem prehodu in pri uvajanju tehnoloških rešitev, ki bodo bolj prijazne do okolja, energetsko varčne in poslovno bolj učinkovite, kar dokazujejo primeri dobre prakse na današnji konferenci,« pa je izpostavil Nenad Šutanovac, direktor ZIT.
Marko Koprivc, državni sekretar v Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je povedal, da se tudi Evropska unija zaveda pomena zelenega prehoda in digitalizacije, ki bo gonilo razvoja v naslednjem desetletju. Zato tem področjem namenja izdatna sredstva. Samo iz sklada za kohezijske politike bo imela Slovenija na razpolago tri milijarde evrov in več kot polovico teh sredstev bomo namenili za raziskave in razvoj, digitalizacijo, za razvoj malih in srednjih podjetij, za obnovljive vire energije, prilagajanje na podnebne spremembe in podobno, je povedal Koprivc. Generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo pri gospodarskem ministrstvu Jernej Salecl, pa je dodal, »da nam energetska kriza postavlja nove izzive in obnovljivi viri pomenijo za celotno Evropo pot do energetske samozadostnosti. Krožno gospodarstvo in snovna učinkovitost sta gonilo dodane vrednosti.«
Potrebujemo nove tehnologije in nova znanja
O tem, kako čim bolj uspešno izpeljati dvojni prehod, je tekla beseda na okrogli mizi. Na njej smo lahko slišali, da se Industrija v Sloveniji in Evropi nasploh ne ukvarja več s tem, kako poceni izdelati materiale, ampak uvaja tehnološke rešitve, ki so energetsko bolj učinkovite in prijazne do okolja. Za to pa industrija potrebuje nove tehnologije, ki bodo digitalno podprte., hkrati pa se pojavljajo nove vrste delovnih mest, na katerih bodo potrebne spretnosti, ki jih še nimamo.
»Slovenska podjetja so dobro kapitalsko in tehnološko opremljena, zato tudi sedanja energetska kriza ne bo imela tako velikega vpliva. Je pa slovenska industrija precej tradicionalna z vidika vpliva proizvodnje na okolje. Izziv je tudi, kako uvesti digitalizacijo v ta podjetja, ki imajo precej izrazito hierarhično strukturo vodenja,« je povedla Neda Dokuzov iz Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Pomanjkanja znanja in kompetenc je kot ozko grlo, ki upočasnjujejo digitalizacijo, izpostavila predvsem Petra Wagner, članica sekcije mladih pri Združenju Manager in pooblaščenka uprave Mladinske knjige.
Prvi korak je zmanjšanje vsega, kar delamo
Direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije Katja Mohar Bastar je kot primer dobre prakse izpostavila vavčerje, ki jih je izkoristilo približno deset odstotkov srednjih in malih podjetij. Pogreša pa večjo vlogo države, ki bi morala postaviti jasno strategijo in merljive cilje. »V zadnjem obdobju samo rešujemo krize, kar je razumljivo, vendar se premalo ukvarjamo z razvojem in premalo sodelujemo med seboj, kar je nujno potrebno, da bomo pripravljeni na prihodnje krize.
»Kot država in kot gospodarstvo moramo imeti vizijo,« je poudaril Igor Zorko, Bart Stegeman, slovenski orkestrator za krožno gospodarstvo in transformacijo vrednostnih verig v organizaciji EIT Climate-KIC, pa je spomnil, da je prvi korak v krožno gospodarstvo zmanjševanje vsega, kar delamo. To po njegovih besedah pomeni manj premikanja, manj proizvodnje, manj potrošnje in manj onesnaževanja. »Zavedanje na tem področju je še vedno na nizki ravni,« je dejal Stegeman, »ampak digitalna transformacija je lahko v pomoč, ker omogoča lažje načrtovanje in porabo resursov.«
