V uvodnem nagovoru je Walter Zhang, izvršni direktor Huawei Technologies Slovenija, poudaril, da je potrebno mladim talentom ponuditi prostor za razvoj in zmanjšati digitalno vrzel s pomočjo izmenjave izkušenj in znanja: »Svet je digitaliziran in globalno povezan bolj kot kadarkoli prej. Za prihajajoče generacije inovatorjev sta ključna razumevanje digitalne infrastrukture, ki nas povezuje, in razumevanje različnih kultur ter tehnologij. Voditelji prihodnosti bodo morali biti digitalno rojeni in kreativni, z dobrim razumevanjem sveta okoli sebe – prepričan sem, da so nekateri danes tu med nami.«
Globalni program Seeds for the Future od leta 2008 vključuje več kot 15.000 študentov iz več kot 140 držav in regij. Študenti slovenskih fakultet se v programu spoznavajo in usposabljajo na področjih tehnologije 5G, umetne inteligence, kibernetske varnosti ter metaverzuma, v okviru programa pa spoznavajo tudi teorije vodenja in kitajsko kulturo. Slovenski študenti so tudi letos sodelovali v globalnem skupinskem projektu »Tech4Good«.
Slavnostni del dogodka na GZS je bila podelitev diplom in nagrad generaciji Seeds for The Future 2022.
Sledila je okrogla miza z naslovom »Tehnološki talenti prihodnosti«. Gostje so se med pogovorom, ki ga je moderirala Gordana Kisilak, nacionalna koordinatorka programa Seeds for the Future, dotaknili razvoja talentov prihodnosti ter odgovorili na vprašanje, kakšno je perspektivno okolje za razvoj tehnoloških talentov. Pogovor je izpostavil tudi pomen sodelovanja med različnimi deležniki v gospodarskem in izobraževalnem ekosistemu ter o tem, kako bodo tehnološki talenti prispevali k digitalni preobrazbi Slovenije.
Okrogle mize se je udeležil dr. Borut Čampelj, sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je poudaril: »V Sloveniji talente vsekakor imamo, zanje pa je treba sistemsko skrbeti. Raje uporabljajmo besedo nadarjeni, pomembno je, da najdemo vse nadarjene učence. Za to pa moramo prenoviti obstoječi sistem, kjer učitelj izbere nekaj otrok, ki gredo na testiranje – to je za današnjo družbo premalo. Prihajajoči projekti na področju DigiTrajnega izobraževanja predvidevajo ne le nadgradnjo kurikulumov v smeri modernejših znanj, temveč tudi nadgradnjo usposabljanja učiteljev. V teku so razvojni projekti za pilotne oddelke na področju računalništva in informatike, digitalnih kompetenc in računalniškega mišljenja.« Dr. Čampelj je dodatno poudaril, da se je treba osredotočiti tudi na nadarjene, ki prihajajo iz ekonomsko in socialno šibkejših okolij, ter jim zagotoviti enake možnosti kot tistim, ki prihajajo iz spodbudnih okolij.
Vodja Sektorja za pospeševanje digitalne preobrazbe Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, dr. Polonca Blaznik, je dodala: »Ljudje, ki so se pripravljeni učiti, so naša prihodnost. Digitalne tehnologije so del vsakdana, še več, celo prehitevajo nas. Posledično se razkorak v znanju še poglablja – eni napredujejo hitreje, drugi nazadujejo. V Sloveniji nas je malo, ne moremo si privoščiti, da bi kogarkoli pustili zadaj. Potrebo po znanju zbudijo tudi digitalne storitve, te nas malodane prisilijo v uporabo digitalnih rešitev in osvajanje digitalnih znanj. Poleg tega je zelo pomembno zaupanje v tehnologijo. Če ji ljudje zaupajo, lažje uporabljajo digitalne storitve in izdelke. Uveljavljenje tehnološke kulture se ne zgodi čez noč. Pri spreminjanju kulture ni hitrih rešitev, gre za sistematično delo in tek na dolge proge, tudi vseživljenjsko učenje, ki se vse bolj uveljavlja, bo šele pokazalo rezultate.«
Profesor dr. Andrej Kos iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in predstojnik Laboratorija za telekomunikacije je spomnil: »Zelo pomembno je, da študentke in študenti dobijo akademska znanja na univerzi kot tudi iz okolij, v katerih se bodo kasneje zaposlili (podjetja, državna uprava).
Tehnološki talenti lahko vse to lahko pridobijo le, če sodelujeta univerza in gospodarstvo. Recept za sodelovanje je jasen: odprtost, prilagodljivost, razumevanje drug drugega ter sistematično vlaganje - časa, denarja in vsebine.« Dr. Kos je zgovorno opredelil tudi največje rezerve Slovenije – za tehnične poklice velja motivirati bistveno več deklet in mladih, podjetja pa pozval, naj jasno povedo, kakšna znanja oziroma kadre potrebujejo.
V pogovoru je sodeloval tudi mag. Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS. Poudaril je pomen sodelovanja izobraževalnega sistema, stroke in gospodarstva ter s sogovorniki ugotovil, da Sloveniji že danes manjka med 5 in 6 tisoč IKT strokovnjakov. »Skozi šolski sistem letno ustvarimo dobrih 2500 IKT strokovnjakov, od tega je diplomantov slaba polovica. Če želimo okrepiti razvoj gospodarstva, je treba ukrepati hitro in odločno,« je dejal Šutanovac in nadaljeval: »Konkurenčnost Slovenije, ki je v izvoz usmerjena država, temelji na znanju. A v primerjavi s tekmeci zadnja leta manj vlagamo v tehnologije in znanje, kar se nam že pozna, saj nazadujemo tudi na lestvici inovativnosti. Digitalizacija poslovanja očitno in neposredno prispeva k večji produktivnosti, konkurenčnosti in odpornosti organizacij, podjetij.Po raziskavi SURS pa v tretjini slovenskih podjetij digitalna preobrazba zaostaja prav zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov.«
Sodelovanje v programu Seeds for the Future 2022, je bila edinstvena izkušnja tudi za študenta Urbana Garbajsa, enega izmed udeležencev letošnjega programa. O njej je povedal: »Izkušnja je odlična. Udeleženci smo pridobili vrsto različnih znanj, ki jih sicer težje pridobimo na fakulteti, predvsem na področju mobilnih omrežij 5G ter umetne inteligence. Spoznali smo tudi »globino« podjetja Huawei, saj za veliko stvari, ki jih podjetje razvija in trži, sploh nismo vedeli. Velika dodana vrednost je tudi praksa, saj je odličen občutek, če osvojeno znanje lahko apliciraš. Vsekakor podpiram vključevanje podjetij v izobraževalni sistem.«
Na zaključnem dogodku so naznanil tudi novico, da se bo udeleženec programa Seeds for the Future 2022 iz Slovenije decembra udeležil vsevropskega dogodka European Student Summit v Atenah.
