Letos bodo na področju IKT prevladovale nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, internet stvari, 5G ter obdelava in uporaba množičnih podatkov. IKT bodo pomembni za vsa podjetja, saj jim lahko prinesejo višjo dodano vrednost. Ključna bo problematika IKT-kadrov, ki jih pospešena digitalizacija še bolj globalizira. IKT-panoga pri nas pa lahko letos pričakuje od osem- do desetodstotno rast.
Napovedi na področju IKT lahko po mnenju prof. dr. Janeza Beštra razdelimo na tri ključne segmente, ki se medsebojno zelo prepletajo – tehnološke, poslovne in kadrovske. »V smislu tehnologij bodo zelo aktualne usmeritve, kot so internet stvari (IoT), industrija 4.0, tehnologija 5G, veriženje blokov, umetna inteligenca (UI), uporaba različnih vrst navideznih resničnosti, kibernetska varnost in druge, s katerimi v Sloveniji nimamo večjih težav – ne z znanji na fakultetah ne pri razvoju,« pravi sogovornik. Po njegovem mnenju bosta letos v ospredju obdelava in uporaba množičnih podatkov. Uspešna in napredna podjetja ter tudi država in z njo povezane institucije namreč ne morejo odločati na osnovi tradicije in intuicije, ampak na podlagi pravih in ažurnih podatkov.
Prispevek IKT k uspešnosti
»Tako se ne bo dogajalo, da nas bo presenetilo pomanjkanje določenih kadrov ali storitev, ki bi ga lahko predvideli in preprečili, če ne bi delali na pamet,« meni Bešter. Zelo zanimiv trend v letu 2023 bo po njegovem vpeljava rešitev UI v digitalizacijo in nove storitve. Pomemben korak v tej smeri je bil narejen z lansiranjem klepetalnika ChatGPT. »Očitno je, da bo nadaljnji razvoj tovrstnih storitev povzročil zelo pomembne premike in nove pristope tudi v šolskem sistemu.«
Prof. dr. Janez Bešter, predstojnik Katedre za IKT na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani: »V Sloveniji se bo v letu 2023 pomanjkanje IKT-kadrov še stopnjevalo in lahko pričakujemo nujne konkretne ukrepe tako v šolskem sistemu kot v vseh oblikah usposabljanj za digitalne kompetence vseh starostnih skupin, še posebej pa zaposlenih v podjetjih. Glede na hiter napredek novih tehnologij se bo povečalo povpraševanje po dodatnih usposabljanjih zaposlenih in prekvalifikacijah.
Novost na tem področju bo tudi uvedba sistema mikro dokazil, ki bodo kakovostnim usposabljanjem dala večjo formalno veljavo. Intenzivna uporaba multimedijskih platform, vsebin in rešitev za usposabljanje, kroženje znanja in komuniciranje zaposlenih bo tudi v 2023 trend, ki ločuje uspešna podjetja od povprečnih.«
»Visoke cene energentov vodijo v pospešeno uvajanje rešitev pametnih energetskih omrežij in stavb, kjer je IKT nepogrešljiv element,« pravi Bešter in dodaja, da bo IKT v čedalje večjo pomoč tudi pri iskanju rešitev težav z okoljem, saj omogoča bolj učinkovito pridobivanje in analizo podatkov, kar pomaga pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za zaščito okolja.
Bešter pričakuje, da bo zelo pomembno vprašanje, kako naj IKT doprinese k večji uspešnosti podjetij, optimalnejšemu poslovanju državnih institucij in posledično k večji blaginji ljudi. »Zadnje aktualno poročilo Umarja zelo jasno pokaže tudi na izzive, ki jih imamo na področju inovacij, novih tehnologij – tudi IKT, digitalizacije ter s tem povezanih kompetenc,« pojasnjuje.
Globalizacija odtujuje kadre
Razumljivo je, da tako tehnološke kot tudi poslovne rešitve lahko razvijejo, vpeljejo in vzdržujejo le kakovostno usposobljeni in motivirani ljudje. Posledica novih tehnologij in pospešene digitalizacije je, da so se odlični kadri s področja IKT še bolj globalizirali in so njihove zaposlitvene priložnosti po vsem svetu, ne glede na to, kje so fizično. Izzivi, kako privabiti in obdržati odlične IKT-kadre, bodo tudi v letu 2023 zelo veliki.
Tako kot v športu, kjer brez mladinskih selekcij ni svetovnih prvakov, je treba mlade za inovativnost in podjetnost navduševati že v osnovni šoli, s poudarkom na dekletih, ki so na področju IKT še premalo zastopane. Napovedi so, da bo letos še več podjetij kot odlično razvojno in kadrovsko potezo prepoznalo tudi projektno sodelovanje s fakultetami. V to smer kažejo tudi usmeritve novih ministrstev (za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za digitalno preobrazbo).
- učinkovitosti, saj omogoča avtomatizacijo procesov in pospeševanje dela, kar lahko vodi do nižjih stroškov,
- povečane prodaje, ker omogoča povezovanje z novimi trgi in kupci prek spleta in drugih digitalnih kanalov,
- boljše analitike in odločanja, saj omogoča zbiranje in analiziranje velike količine podatkov, boljše spremljanje poslovanja in sprejemanje boljših odločitev,
- povečanja produktivnosti in motivacije, ker lahko zaposlenim omogoči delo od kjerkoli, kar lahko prispeva k večji produktivnosti in motivaciji zaposlenih,
- ter povečanja konkurenčnosti, saj omogoča hitrejše prilagajanje spremembam na trgu.
Rast naložb v digitalne tehnologije
»V zadnjem letu se je izkazalo, da veliko organizaciji še ne dosega pričakovane povrnitve investicij v digitalizacijo, še manj podjetij pa se lahko pohvali z večjo rastjo poslovanja zaradi tovrstnih vlaganj,« pravi Marko Štefančič, direktor Gartnerja za Slovenijo in srednjo Azijo. »A to ne zmanjšuje digitalnih ambicij organizacij, saj po rezultatih raziskav analitskega podjetja Gartner kar štirje od petih generalnih direktorjev oziroma predsednikov uprav načrtujejo v letu 2023 povečanje naložb v digitalne tehnologije kot protiutež trenutnim ekonomskim pritiskom, kot so inflacija, pomanjkanje kadrov in omejitve v vrednostnih verigah.«
- Prvi sklop so tehnologije, ki optimizirajo poslovanje organizacij, kot so digitalni imunski sistem organizacije, upravljanje varnosti in zaupanje v umetno inteligenco.
- Drugi sklop so tehnologije, ki povečujejo obseg poslovanja, kot so vertikalne oblačne storitve.
- Tretja skupina ključnih trendov pa zajema nove tehnološke pristope, kot so superaplikacije, pa tudi metavesolje.
Letos bodo direktorji in uprave posvečali še večjo pozornost konkretnim rezultatom digitalnih investicij, tako povečanju prihodkov zaradi uvedbe digitalnih tehnologij kot tudi rasti vpliva digitalizacije na dobičkonosnost poslovanja. Preplet digitalnih stvari (kot so pametni izdelki), digitalnih kanalov in digitalnih procesov namreč že nekaj let obljublja pospešek rasti tako imenovane digitalne dividende, kar je v večini organizacij primarno na plečih direktorjev informatike. Neredko so tovrstna pričakovanja direktorjev informatike označena kot neupravičena, še posebej v tistih organizacijah, ki obravnavajo funkcijo IT predvsem kot strošek, ne pa kot glavni element strategije organizacije.
»Prav gotovo pri tej percepciji vrednosti in vloge IT ne pomaga, da je za izjemno velik delež direktorjev informatike in digitalizacije še vedno zelo velik izziv, kako jasno prikazati finančne rezultate digitalnih investicij,« poudarja Štefančič.
Marko Štefančič, direktor Gartnerja za Slovenijo in srednjo Azijo: »Gartnerjeve raziskave so identificirale štiri aktivnosti, ki bodo v organizacijah v letu 2023 ključne za uspeh direktorjev informatike, ki so večinoma odgovorni za uspeh digitalizacije. Prva je tehten izbor digitalnih iniciativ in tehnologij, ki so kar najbolj poravnane s finančnimi rezultati, kakršne pričakujejo direktorji in uprave. Drugi je izgradnja sistema kazalnikov uspešnosti, ki konkretno in zgovorno prikazuje povezave med naložbami v tehnologijo, digitalnimi iniciativami ter poslovnimi in finančnimi kazalniki podjetja. Tretja je uvedba mešanih poslovno-tehnoloških skupin kot nosilcev posameznih digitalnih iniciativ. Četrta pa je izkoriščanje nekonvencionalnih pristopov k pomanjkanju talentov.«
Močna panoga IKT kot pogoj
»Leto 2023 bo za panogo IKT uspešno, napovedujemo rast od devet do deset odstotkov, čeprav se gospodarstvo spopada z izzivi na področju visokih cen energije, inflacijo na splošno, nestabilnimi dobavnimi verigami in podobno,« napoveduje Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko pri GZS. Meni, da je zavedanje o digitalni preobrazbi kot ključni za dvig produktivnosti, konkurenčnosti, odpornosti in zelenega prehoda tako v gospodarstvu kot za celotno družbo na visoki ravni.
»Vendar zgolj zavedanje ni dovolj. V Sloveniji namreč potrebujemo večje korake, pospešek preobrazbe, če želimo ohraniti konkurenčnost podjetij na mednarodnem trgu in zmanjšati produktivnostno vrzel, kot to lepo prikazuje poročilo Umarja,« poudarja Šutanovac. Država kljub zavedanju v svoji strategiji Digitalna Slovenija 2030, ki je v javni obravnavi, za zdaj ne izkazuje dovolj visokih strateških ciljev. »Na indeksu DESI bi si morali postaviti za cilj, da pridemo vsaj med sedem najrazvitejših držav v EU do leta 2030, potem pa sprejeti akcijski načrt, ki bo postavljene cilje tudi finančno podprl.«
Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko pri Gospodarski zbornici Slovenije: »Priložnosti za pospešen razvoj imamo na različnih področjih precej, na primer na področju podatkov in umetne inteligence. Pobude EU na področju skupnih podatkovnih prostorov, v zdravstvu in tudi na drugih področjih, so ena od lepih priložnosti za Slovenijo. Smo majhna država, zato lahko hitro sprejmemo in uvedemo nove koncepte na nacionalni ravni. Pravkar sprejeta Strategija digitalizacije zdravstva 2022–2027 je ena od takih priložnosti. Veliko težav, o katerih se danes pogovarjamo v zdravstvu, lahko rešimo z digitalizacijo – izboljšamo storitve za paciente, poenostavimo delo zdravstvenemu osebju in povečamo učinkovitost zdravstvenega sistema.«
V trenutnem večletnem finančnem načrtu kohezijskih sredstev EU za Slovenijo je za podporo digitalne preobrazbe gospodarstva namenjeno toliko sredstev, kot smo jih v minulih letih namenili vsako leto (približno 15 milijonov evrov). »Če bo tako ostalo, bomo hitro izgubili konkurenčnost, saj smo v pomembnem obdobju, ko sprejemamo strategije in ukrepe do leta 2030 in ko se pravzaprav odločamo o tem, kako uspešni bomo kot država v prihodnjih letih,« razlaga Šutanovac.
Pogoj za izkoriščanje teh priložnosti pa je močna in uspešna IKT-panoga. »Ta ima primerjalno veliko znanja, odlične strokovnjake, sodobne in konkurenčne rešitve in storitve, izvozno je uspešna – delež izvoza je približno 36 odstotkov in vsako leto raste. Je odločilna za uspešno digitalizacijo celotnega gospodarstva, vendar se že dogaja, da na kakšen razpis za digitalni projekt ni nobene prijave,« pravi Šutanovac in dodaja, da je ovira prav pomanjkanje IKT-strokovnjakov.
Trendi odvisni od digitalizacije
»V svetovalnem podjetju Kearney IKT-trende povezujemo s poslovnimi potrebami,« pravi Marko Derča, partner v podjetju in vodja ekipe za digitalno transformacijo v srednji in vzhodni Evropi. »Če opazujemo aktualne globalne trende, ki imajo in bodo imeli velik vpliv tudi v naši regiji, lahko vidimo, da je večina zelo odvisna od digitalizacije, tehnologije,« razlaga. »Tehnologija hitro napreduje in se standardizira, kar pritiska na IT, da temu sledi, standardizira tehnološko krajino in hitreje vpeljuje nove tehnologije s ciljem sledenja poslovnim zahtevam. Kot so pokazale razprave na letošnjem Svetovnem gospodarskem forumu, je vpliv tehnologij na izzive spreminjanja sveta danes še večji kot v minulih dveh letih.«
Proračuni za IKT pod pritiskom
»Glavne tehnologije, ki jih vidimo v ospredju v prihodnjih dveh letih, so poleg umetne inteligence še robotika, navidezna resničnost in avtonomni sistemi,« pravi Derča. Med glavnimi z IKT povezanimi poslovnimi trendi v naši regiji opozarja na obdobje daljše stagnacije. »Ekonomske posledice covida-19, stalni izzivi v dobavnih verigah, povečan protekcionizem trgov in vojna v Ukrajini so sprožili inflacijo ter daljše obdobje majhnih rasti in nizkih investicij,« pojasnjuje.
Marko Derča, partner v podjetju Kearney: »Med glavnimi poslovnimi trendi, ki jih bomo letos zasledovali v naši regiji v povezavi z IKT, sta poleg daljšega obdobja stagnacije in prilagajanja na podnebne spremembe tudi digitalna železna zavesa in fragmentacija interneta. Podjetja morajo namreč stalno slediti spreminjajočim se predpisom o zasebnosti podatkov, zlasti z rastjo e-poslovanja. Podatki postajajo tudi fronta v geopolitiki, kjer vse večji protekcionizem spodbuja nastanek digitalne železne zavese. Internet postaja razcepljen z razdrobljenimi arhitekturami in višjimi stroški upravljanja komunikacij, kibernetske varnosti in podjetniških aplikacij. Podjetja v Sloveniji morajo dvigniti odličnost podatkovnih strategij in upravljanja podatkov na višjo raven.«
Podjetja vstopajo v obdobje, ko bodo bolj previdna pri naložbah, zato bodo tudi proračuni za IKT pod večjim pritiskom. »Mislim, da se v regiji IKT-naložbe po obsegu ne bodo občutno zmanjšale, bodo pa bolj fokusirane na področja z večjim donosom za poslovanje in bodo usmerjene na optimizacijo stroškov, povečanje produktivnosti, zadrževanje kupcev in strategijo ESG (okolje, družba, upravljanje, op. a.),« pravi Derča. Dodaja, da bo ESG še bolj vroča tema v regiji, kar dokazuje dejstvo, da skladi zasebnega kapitala čedalje bolj vstopajo v našo regijo in ciljajo na ESG-podjetja z visokimi premijami, ki so tudi do sto odstotkov višje.
