IKT
Komentar

Marketing brez piškotkov?

Po sprejetju novega zakona o varstvu podatkov se tudi v Sloveniji lažje izreče kazen za napačno rabo spletne analitike

Podporniki obveščajo

FINANCE
IKT
IKT
WEBINAR
IKT Podpornik projekta Novo orodje za planiranje neposredno v Power BI – spoznajte, kako deluje

Podjetje B2 BI bo na zadnjem letošnjem webinarju predstavilo svojo novo rešitev PlanIn BI

FINANCE
IKT
IKT
UMETNA INTELIGENCA
IKT Partner projekta Comtrade System Integration je zlati sponzor IT-konference BIZTOPIX

Na konferenci bodo ponudili vpogled v to, kako umetna inteligenca spreminja svet poslovanja.

FINANCE
IKT
IKT
PRILOŽNOST
IKT Podpornik projekta SoftwareOne: do konca leta popust za nakup novih licenc za Copilot

Do 31. decembra 2024 lahko izkoristite 15-odstotni popust pri nakupu nove naročnine za 10 do 300 licenc Microsoft 365 Copilot.

FINANCE
IKT
IKT
PRIZADEVANJA ZA ZAŠČITO OKOLJA
IKT Podpornik projekta Kyocera bo reciklirala odslužene PET-filme

Iz recikliranih materialov bodo delali posodoe za tonerje in druge potrošne komponente v večopravilnih napravah in tiskalnikih

FINANCE
IKT
IKT
PREDSTAVITEV
IKT Podpornik projekta Huawei je predstavil plačljivo storitev Zdravje

Huawei Health na pametnem telefonu ponuja celovite vsebine za pomoč pri ohranjanju telesne pripravljenosti in dobrega počutja.

27.02.2023 09:15
Čas branja: 3 min

Piškotki so ena od tehnologij, brez katerih sodobni splet praktično ne more, hkrati pa so nam obvestila o njih bolj ali manj vsem v napoto. Obiskovalcem niso všeč, ker vsak nov obisk spletišča pomeni, da bo spet treba odgovoriti na vprašanja, na katera odgovore tako ali tako že poznamo. Upravljavci spletišč pa se na drugi strani bojijo, da jim bo preveč zavrnitev porušilo zbiranje podatkov, zaradi česar analitika ne bo pokazala pravih rezultatov o obiskovalcih ali se jim bo, če je analitika vezana na prikaz oglasov na spletišču, celo zmanjšal prihodek od oglaševanja.

Listki proti demenci

Spletni protokol v svojem temelju ne predvideva, da bi si bilo mogoče med posameznimi priklici strani zapomniti stanje iz prejšnjega priklica. Informatiki bi rekli, da protokol ni persistenten, strokovnjaki kake druge stroke pa bi morda tarnali o hudi demenci. Zato se je že leta 1994 pojavila ideja, da bi strežnik dementnemu brskalniku pomagal tako, da bi slednji vsakič dobil listek, ki bi ga ob vnovičnem obisku strežnika moral prinesti s sabo. Ta listek so imenovali »piškotek«.

Nekateri piškotki se – v duhu prvotne zamisli – uporabljajo za delovanje spletnih strani, saj pomagajo pri pomnjenju prijavljenega uporabnika, nastavitve pogleda ali vsebine košarice spletne trgovine. Taki piškotki so nujni za delovanje spletišča in v smislu zasebnosti niso težava.

Potem pa imamo še piškotke, ki pomagajo spremljati, katere strani je uporabnik brskalnika obiskal, kaj si je na njih ogledoval in celo kako je pri pregledu spletne strani premikal miško. Takim piškotkom je skupno to, da spletišče brez njih povsem dobro funkcionira, če izvzamemo moderne marketinške metode, ki slonijo na analitiki, personalizaciji in spremljanju navad uporabnikov spletišča.

Divji zahod in urejanje

V časih podatkovnega divjega zahoda je analitika delovala dokaj preprosto. Ponudnik analitike je uporabniku postregel piškotek, potem pa mu prek njega enostavno sledil ob vseh prehodih prek različnih spletišč. Tako je ponudnik analitike natančno vedel, ali gre pri obisku različnih spletišč za eno in isto, zaradi prijave mnogokrat tudi točno znano osebo. Tako združeni podatki so bili zlata jama za oglaševalce, saj so dokaj natančno vedeli, katere oglase naj prikažejo posameznemu obiskovalcu – neupoštevaje pri tem zasebnost uporabnikov.

In prav izzivi zasebnosti so bili razlog, da so evropski zakonodajalci že leta 2011 močno posegli na področje piškotkov in zahtevali privolitev. Pogoje privolitve je leta 2018 še zaostril GDPR. Hkrati pa so se tudi uporabniki začeli vse bolj zavedati pomena varovanja zasebnosti.

Ne odlašaj na jutri …

Zato danes že vsako analitsko ali oglaševalsko podjetje, ki da kaj nase, oglašuje, da ima ali uvaja rešitve, ki delujejo ali bodo delovale brez uporabe piškotkov (cookieless).

Nekatere od teh rešitev (tudi z nameščanjem različnih drugih elementov) poskušajo ugotoviti »prstni« odtis brskalnika in s tem v več kot 98 odstotkih primerov dokaj dobro potrditi, da gre za isto osebo. Čeprav to niso spletni piškotki, največkrat ustrezajo dikciji nalaganja podatkov na terminalsko opremo, zato bo treba tudi z njimi ravnati kot s piškotki in prav tako pridobiti privolitev.

Google na drugi strani išče rešitve v smeri, da bi že uporabnikov brskalnik iz zgodovine obiskanih spletnih strani znal pojasniti oglaševalcu, kateri oglasi bi bili bolj učinkoviti. Oglaševalci se bodo morali ta trenutek sprijazniti z dejstvom, da širšega konsenza spletne industrije tudi v času drugega Googlovega poskusa še ni.

Obema opisanima primeroma je skupno, da bo zaradi spremljanja navad uporabnika tudi tu najverjetneje potrebna privolitev. Z vidika zasebnosti sta tako primernejši drugi dve alternativi, ki pa morda ne bosta všeč vsem oglaševalcem. Prvo poznamo še iz časov tiskanih medijev. Oglase objavljamo na straneh, katerih vsebina ustreza vsebini oglasa. Res je, da v tem primeru oglaševalci ne morejo več vedeti, ali je obiskovalec predhodno obiskal tudi druge trgovine s čevlji, lahko pa sklepajo, da ga zanima obutev, ker se je znašel na obutvenem oddelku.

Druga alternativa je, da bi lahko uporabnik že brskalniku naročil, naj avtomatsko zavrne sledilne piškotke. Zasnova tega sicer že obstaja v brskalniku Brave, ki pa je še premalo razširjen, da bi v resnici vplival na statistiko. Tudi tu se še išče širši konsenz industrije.

… kar lahko storiš danes

Ker vse opisane rešitve še niso povsem zrele za uporabo, je prav, da razmislimo, kaj lahko in moramo storiti že danes, še posebej, ker je informacijski pooblaščenec po sprejetju novega zakona o varstvu podatkov (ZVOP-2) in zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) dobil večjo možnost za kaznovanje nespoštovanja spletne zasebnosti tudi v Sloveniji.

Če že imate spletno stran, predlagam, da strokovnjak opravi podroben pregled, kako stran v resnici že spoštuje zasebnost obiskovalcev. Morda sprememba niti ne bo potrebna.

Potem pa se bo treba odločiti, kolikšen obseg spremljanja obiskovalcev na svoji spletni strani v resnici potrebujete. Držimo se pravila »manj je več« in ne nasedajmo ponudnikom, da je vse nujno potrebno. Majhna odvetniška pisarna mora morda zgolj vedeti, kateri članki na njihovi spletni strani so bolj obiskani in kateri manj, za kar na primer piškotki sploh niso potrebni.

Tudi izbira ponudnika analitike je pomembna. Googlovo morda res znajo postaviti vsi spletni mojstri, je pa zelo vsiljiva in ta trenutek de iure nelegalna, dokler se ne uredijo odnosi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Kot obiskovalec raje dovolim piškotke nežnejšim analitikam.

Uskladiti je treba tudi obrazce, prek katerih obiskovalec privoli v namestitev piškotkov (ali jih pozneje zavrne), da bodo ustrezali GDPR. Poskrbeti bo treba tudi za to, da uporabnik najprej privoli, šele nato pa so piškotki postreženi. Ocenjujem, da ta trenutek vsaj 95 odstotkov slovenskih strani tu ni skladnih z zakonodajo.

Za konec je treba naše delo z osebnimi podatki na strani brez skrivanja in olepševanja predstaviti obiskovalcu. Če bomo v svoji iskrenosti prepričljivi, se lahko nadejamo, da nas bodo obiskovalci tudi zaradi našega spoštovanja zasebnosti še raje in večkrat obiskovali.

Privolitev v piškotke pa bo, kot kaže, žal še nekaj časa ostala.

Primož Govekar je tehnični direktor Info hiše, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov, IT-strokovnjak ter zunanji presojevalec in upravitelj po standardu ISO 27001.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite [+] poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
avtor1
Primož Govekar

Primož Govekar je tehnični direktor Info hiše, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov, IT-strokovnjak ter zunanji presojevalec in upravitelj po standardu ISO 27001.
FINANCE
IKT
IKT
SPLETNO POSLOVANJE
IKT Jakob Žorž Spletne trgovine se preveč usmerjajo na samo dejanje nakupa

Več pozornosti bi morale posvetiti zadovoljevanju kupčevih potreb in želja ter mu tudi kaj ponuditi v zameno za nakup

FINANCE
IKT
IKT
IKT Vlado Kadunec To so najboljše spletne in mobilne banke v Sloveniji 1

Tiste banke, ki se zavedajo, da je dobra uporabniška izkušnja konkurenčna prednost, v tem segmentu občutno odstopajo od preostalih

FINANCE
Finance
Kristina Robežnik V spletnih finančnih prevarah je letos izpuhtelo za 14 milijonov evrov premoženja Slovencev

To je za skoraj petino več kot v celotnem minulem letu. Katere so najpogostejše prevare, kako jih prepoznati in kako se zaščititi?

FINANCE
IKT
IKT
KIBERNETSKA VARNOST OKOLIJ OT
IKT Finance prPRO Kibernetska varnost: Kako učinkovito zaščititi sisteme operativne tehnologije (PRO)

Varnostni mehanizmi, ki se uporabljajo za varovanje okolij IT, v okoljih operativne tehnologije (OT) ne delujejo – tu se uporabljajo sistemi za odkrivanje anomalij (ADS) in namenski požarni zidovi, ki poznajo protokole v tovrstnih okoljih.

FINANCE
Finance
Tanja Smrekar Oddajate nepremičnino prek Airbnb? To bo morala po novem spletna platforma poročati o vas davkariji

Katere so glavne novosti sprejete novele zakona o davčnem postopku in kaj to pomeni za vse, ki oddajate nepremičnine turistom, pa tudi tiste, ki ponujate prevoze, prodajate blago in storitve prek spletnih platform

FINANCE
IKT
IKT
IKT Jakob Žorž Inovacija: vrednost svojih podatkov boste lahko uporabili za nakup blaga in storitev

Zagonsko podjetje Genuiny Ethical Technology iz Sežane si želi sprožiti plaz sprememb v ekonomiji podatkov

FINANCE
Finance
NAJ B2B E-COMMERCE PROJEKT
Finance PRO Sedem navdihujočih zgodb digitalizacije B2B-poslovanja (PRO)

Preberite jih v brezplačni pdf-reviji Spletno poslovanje – kje se skrivajo priložnosti za digitalno preobrazbo prodaje.