Delež žensk med strokovnjaki, ki delujejo na področju kibernetske varnosti, je izredno majhen – približno sedemodstoten. To pomeni, da je tu zanje ogromno neizkoriščenih priložnosti.
O tem so na dogodku Ženske v kibernetski varnosti – trendi, priložnosti in aktualni izzivi na Gospodarski zbornici Slovenije minuli teden govorile udeleženke, ki že aktivno delujejo v tej panogi. Dogodek so organizirali Sekcija za kibernetsko varnost (SeKV), ki deluje v okviru Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT), IKT Horizontalna mreža in Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (DIH Slovenije)
»Vendar pa je doslej veljalo – in žal opažamo, da večinoma še vedno –, da je v širši družbi še vedno zakoreninjeno prepričanje, da so tehnični poklici primerni predvsem za moške. A raziskave kažejo, da imajo moški in ženske enake prirojene sposobnosti tudi za naravoslovne vede, kar so že dokazale številne ženske. Med pionirji računalništva je bila med drugimi na primer Američanka Grace Hopper, ki je prva razvila prevajalnik za računalniški programski jezik in velja za avtorico razhroščevanja,« je dejala državna sekretarka.
Kot je še poudarila, na ministrstvu za digitalno preobrazbo spodbujajo sodelovanje različnih deležnikov na področju poklicev v znanosti, tehnologiji, inženirstvu in matematiki. »Podpiramo in spodbujamo številne dejavnosti ter promovirano enakosti spolov v teh poklicih, tako na državni ravni kot v gospodarstvu.«
V Evropi je premalo sodelovanja
Nina Olesen iz Evropske organizacije za kibernetsko varnost (ECSO) je predstavila evropske pobude, kot so Women4Cyber, Youth4Cyber in EHR4CYBER, ki so ključne za naslavljanje pomanjkanja strokovnjakov na področju kibernetske varnosti v Evropi.
»Naslednjo generacijo, generacijo digitalne Evrope, gradimo skozi vse več izobraževanj in usposabljanj, deljenje izkušenj ter z ozaveščanjem o vlogi kibernetske varnosti, pa tudi o potrebi sodelovanja obeh spolov v tej stroki,« je dejala in dodala, da je v celotni Evropi premalo izmenjave informacij med tehničnimi oddelki in HRM-oddelki, v kibernetski varnosti pa premalo raznovrstnosti med delovno silo. ECSO zato išče poti, kako privabiti, zaposliti in v tem poklicu obdržati tovrstne talente, med njimi še več žensk.
»Te obveščamo o razpoložljivih delovnih mestih in jim pomagamo graditi kariero,« je dejala Olesenova in dodala, da na delavnicah o pomembnosti kibernetske varnosti ozaveščajo mlade od šestega do 26. leta starosti, organizirajo pa tudi različne dogodke, konference in izobraževanja. »Sodelovanje moških in žensk je pomembno, saj so v tem poklicu zelo pomembne mehke veščine, v katerih so ženske uspešnejše,« je še dejala govornica.
Požarni zid in protivirusni program nista dovolj
Alenka Glas, svetovalka za informacijsko varnost v slovenskem podjetju Pro.astec, je govorila o svojih 20-letnih izkušnjah v tej panogi in razkrila, da samo uvajanje tehnoloških kontrol za upravljanje kibernetskih varnostnih tveganj ni dovolj. »Več se je treba ukvarjati s procesi in ljudmi, ki jih izvajajo. Pomembno je razumeti, kako se ljudje obnašajo v poslovnem in svojem vsakdanjem svetu. Na informacijsko varnost vpliva množica dejavnikov, ni dovolj, da samo postavimo požarni zid in protivirusni program, ker to ljudje s slabimi nameni zlahka obidejo.«
Alenka Glas poudarja, da načrtovanje varnostnih ukrepov temelji na poznavanju procesov, delovanju in sestavi organizacije ter razumevanju človekovega ravnanja. Ponovila je tudi rdečo nit razprav na dogodku, da je kadrov in tovrstnega znanja premalo, prav tako je premalo primernih programov v formalnem izobraževanju, verjetnost, da se bo število delovnih mest na tem področju povečevalo, pa je velika.
Zanimivi izzivi in dobra plača
O trendih digitalne varnosti v času, ko na svet prihajajo že prvi kvantni računalniki, je govorila dr. Nastja Cepak, vodja kriptografske ekipe v podjetju CREAplus. »To je ena od tem v tej panogi, ki jo raziskujem, zanima me, kaj vse se bo zgodilo s kibernetsko varnostjo, ko bomo imeli kvantne računalnike, ki bodo veliko bolj zmogljivi in se bodo obnašali drugače, kot se današnji računalniki.«
Prvi del dogodka je sklenila doc. dr. Lili Nemec Zlatolas s fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru, ki je razkrila, da je v Evropi v industriji IKT le 19 odstotkov strokovnjakinj, v kibernetski varnosti pa manj kot 10 odstotkov. Leta 2022 je na področju kibernetske varnosti po vsem svetu delalo 4,7 milijona strokovnjakov, nujno bi jih potrebovali še 3,4 milijona.
»Delo na tem področju je zelo raznoliko in zanimivo, interdisciplinarno, reševanje izzivov je izziv zase,« je dejala Lili Nemec Zlatolas in dodala, da plača tovrstnih strokovnjakov v EU znaša v povprečju okoli 85 tisoč na leto. Vse to bi po njenih besedah moralo pritegniti več kadra za to delo, tudi žensk.
Poudarila je še, da raznolika delovna ekipa lažje in bolje odpravlja težave, njena produktivnost je višja, zadovoljstvo pri delu pa večje. Spodbuda za večje zanimanje žensk za poklice s področja kibernetske varnosti bi bilo lahko tudi letno nagrajevanje najboljših, s čimer bi mlada dekleta dobila vzornice. Ženske, ki so v drugih poklicih, pa bi bilo treba osveščati o možnostih prekvalifikacij, saj v kibernetski varnosti zelo prav pridejo tudi druga znanja, na primer s področja prava in psihologije.
Zanimanje za IT bi morali spodbujati že v osnovni šoli
V drugem delu dogodka so na okrogli mizi že uveljavljene strokovnjakinje s področja kibernetske varnosti delile svoje izkušnje in poglede na trende, priložnosti in izzive. V pogovoru, ki ga je vodila Katja Mohar Bastar, direktorica DIH Slovenije, so sodelovale Ana Robnik, svetovalka za telekomunikacije in raziskovalka iz podjetja S & T Iskratel, Nataša Prvinšek Torlak iz projekta GirlsDoCode, Gordana Kisilak iz podjetja Huawei Technologies Ljubljana, ki je tudi nacionalna koordinatorka programa Seeds for the Future, Katja Kraškovic, dekanja GEA Collegea, in Nika Jeršič, študentka mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI).
Sogovornice so opozorile, da je za povečanje zanimanja za te poklice (med mladimi dekleti) pomembno zgodnje spodbujanje zanimanja za tehniko in tehnične poklice, najbolje že od osnovne šole. Torej bo nujno treba narediti korak naprej pri umeščanju vsebin s področja kibernetske varnosti v zgodnje formalno izobraževanje, v srednjih šolah pa intenzivneje predstavljati nove poklice ter študijske smeri.
To zdaj v osnovnih šolah počno programi, kakršen je projekt GirlsDoCode, ki ga izvaja zasebno podjetje Digital School, na fakultetah pa Seeds for the Future, ki ga podpirajo v podjetju Huawei Technologies Ljubljana. Širšo javnost bi bilo treba bolj intenzivno ozaveščati o tem, kako je videti delo strokovnjaka za kibernetsko varnost oziroma panogo predstaviti kot privlačno, saj je med ljudmi zakoreninjeno prepričanje, da gre ze hekerje s kapuco na glavi, ki so cele dneve in noči brez družabnega življenja sključeni nad tipkovnico.
Odpraviti je treba stereotipe, zlasti med starši in učitelji, da dekleta niso dovolj dobra za te poklice. Tudi marketing je bil doslej usmerjen tako, da je v IT privabljal bolj moško populacijo. Z dodatnim usposabljanjem je treba podpreti karierne prehode ter zagotoviti fleksibilnost delovnika ter delo na daljavo, kar je za ženske z otroki odločilnega pomena.
Samo en človek je dovolj, …
… da spodbudi zanimanje za tehnične vede, za informacijsko tehnologijo, za izobraževanje in delo v kibernetski varnosti, so poudarile udeleženke okrogle mize. Študentka Nika Jeršič je to potrdila s svojo izkušnjo, ko ji je na škofijski gimnaziji v Mariboru profesor pomagal odkriti ljubezen do tehničnih ved oziroma računalništva, kar je nato nadgradila s študijem na univerzi. Zato velja poziv vodstvom šol, tako osnovnih kot srednjih, ravnateljem in dekanom, naj ne čakajo na spremembo kurikula, s katerim bo pouk o IT postal del šolskega urnika, ampak naj čim več aktivnosti že zdaj usmerijo tudi v tovrstne izbirne predmete.
