Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so se prejšnji teden na sklepni prireditvi zbrali najboljši mladi računalničarji oziroma tekmovalci iz računalništva in informatike iz vse Slovenije. Zmagovalci so si priznanja priborili med skoraj 35 tisoč mladimi iz vse države, ki so se lani na regionalnih tekmovanjih potegovali za laskavi naziv najboljših.
Tekmovanja na mednarodni ravni, ki se ga udeležujejo tudi mladi iz Slovenije, že vrsto let organizira svetovno združenje ACM (Association for Computing Machinery). Prizadevajo si za povečanje zanimanja za računalništvo in informatiko med mladostniki. Več o teh tekmovanjih smo pisali v članku Tekmovanja Društva ACM spodbujajo zanimanje mladih za IKT.
Doslej so nagrade v naši državi najboljšim za posamezne kategorije podeljevali po regijah, tokrat pa so vse nagrade prvič podelili na skupnem slavnostnem dogodku, ki so ga organizirali Združenje za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri GZS, društvo ACM Slovenija, IKT horizontalna mreža in Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (DIH Slovenija).
Računalništvo je jezik, ki ga govori ves svet
»Če mladi ne bodo računalniško pismeni, ne bodo mogli biti uspešni niti v številnih drugih poklicih,« je dejal Zorko in dodal, da računalništvo postaja oziroma je že jezik, ki ga govori ves svet. »S takim dogodkom, torej podeljevanjem nagrad najboljšim, ki bo na GZS postal tradicionalen, želimo narediti dobro zgodbo, ki bo spodbudila še več mladih, da se usmerijo v tovrstno izobraževanje.«
Pomembna je kreativna uporaba računalnika
Tekmovanja izvedejo s podporo univerz v Mariboru, Ljubljani in na Primorskem. Mladi tekmujejo v različnih kategorijah, v računalniškem mišljenju za osnovnošolce ter srednješolce, v programiranju za osnovnošolce od četrtega razreda in srednješolce ter v programiranju za študente.
Število prijavljenih na tekmovanja ACM se spodbudno povečuje (lani jih je bilo 34.650), na koncu pa kljub temu iz izobraževalnega sistema vsako leto v Sloveniji dobimo »le« približno 500 novih IKT-strokovnjakov, čeprav bi jih naše gospodarstvo po Brodnikovih besedah vsako leto potrebovalo pet tisoč.
Pozdravni nagovor je spisal ChatGPT
Prireditev v dvorani GZS, kjer se je zbralo okoli 150 udeležencev tekmovanj in njihovih mentorjev, podpornikov ter »oboževalcev«, je v šaljivem tonu vodil igralec, TV-voditelj in youtubar Nik Škrlec. Uvodoma je prikazal najnovejše zmožnosti umetne inteligence in oblikovanje pozdravnega nagovora prepustil inteligentnemu sistemu ChatGPT, ki je bil bliskovito hitro sestavljen, resda z nekaj slovničnimi napakami.
Voditelj se je nato v imenu tekmovalcev in organizatorjev najprej zahvalil mentoricam in mentorjem mladih nadobudnih računalničarjev, ki jih po slovenskih šolah in fakultetah spodbujajo k usvajanju teoretičnih in praktičnih znanj. Trem mentorjem po izboru komisije ACM je podelil priznanje za še posebno zagnano, ustvarjalno in srčno delo, kot je poudaril voditelj.
Prek igric do programiranja
Kot je dejal, se pri njegovem izbirnem predmetu računalništvo vsako leto oblikuje skupina z 10 do 25 učenci iz treh šolskih oddelkov. Večinoma jih k temu najprej pritegne možnost ustvarjanja igric, sčasoma pa se začnejo ukvarjati tudi s programiranjem aplikacij za mobilne telefone. »Mladi znajo že zelo zgodaj uporabljati računalnike in telefone, redki pa razumejo, kako aplikacije delujejo, kaj šele, kako jih programirati,« je dejal Umek in dodal, da je izbirni predmet računalništvo odličen začetek, sodelovanje na tekmovanjih, kakršna organizira društvo ACM, pa je odlična možnost, kako jih spodbuditi k nadgrajevanju tega znanja.
Osnovna znanja dobiš že na internetu
Za računalništvo oziroma programiranje se je začel zanimati v devetem razredu, ko je na omrežju Youtube zasledil stvari, ki so ga pritegnile. Več znanja si je nato pridobil iz literature na internetu, nato pa s pomočjo zagnanih mentorjev na Šolskem centru Novo mesto. »Na tekmovanje sem se prijavil, ker sem potreboval izziv, da bom nekaj zanimivega delal oziroma doživel,« je še dejal. Na vprašanje, ali poleg programiranja počne še kaj drugega (v družbi namreč nekako velja splošno prepričanje, da računalničarji vse dneve in noči prečepijo za zaslonom), je povedal, da že dalj časa trenira karate in igra klavir.
»Starši mi niso omejevali uporabe računalnika«
»Človek pri tem ugotovi, da je treba problem transformirati v bolj rešljivo različico. Računalništvo je zgrajeno na matematičnih načelih, brez matematičnega razmišljanja ne moreš uspešno usvojiti znanja v računalništvu. Računalništvo je bolj praktična uporaba teoretičnega matematičnega znanja.«
Sam se je najprej zanimal za fiziko in kemijo, vendar pa, kot je dejal, »za to potrebuješ laboratorij in določene elemente, da kaj ustvariš«. Pri računalništvu pa lahko večino stvari z računalnikom in internetom narediš kjerkoli kar sam, zato se je v drugem letniku srednje šole raje preusmeril na računalništvo. Osnov programiranja se je najprej naučil sam, nato pa je pridobivanje znanj nadaljeval na srednji šoli in fakulteti.
Hočevar je še razkril, da so taka tekmovanja s praktičnega vidika zelo uporabna pri iskanju zaposlitve, saj ti na intervjujih v podjetjih postavijo tudi takšna vprašanja.
Povedal nam je tudi, da mu starši niso nikoli omejevali uporabe računalnika, kar je morda v neki meri vplivalo na njegovo zanimanje za programiranje. Ne bi pa si upal trditi, da čezmerno igranje igric res vpliva na poznejše znanje programiranja.
