Na začetku pomladi sem se pripravljal na predavanje na regijskem marketinškem festivalu v Rovinju. Kot osrednjo tematiko sem si izbral vertikalni format, ki postaja nepogrešljiv element v marketinških strategijah, s ščepcem umetne inteligence.
Ob pripravi gradiva sem naletel na neverjetne številke. Ste vedeli, da trenutna vrednost svetovnega trga vplivnežev znaša več kot 14,6 milijarde dolarjev? Če bi morali oceniti, kolikšen del tega pripada virtualnim vplivnežem, kaj bi rekli? Več kot 30 odstotkov te vrednosti, torej več kot 4,6 milijarde evrov! In napovedi kažejo, da naj bi se ta delež do leta 2025 povečal še za četrtino.
Kot marketingar sem vedno vesel novih metod in prijemov, lahko bi rekli, da smo vsi v tej industriji nekakšni »early adopterji«, ki smo vedno na preži za novimi tehnologijami. Kot uporabnik pa se sprašujem, zakaj pravzaprav spremljamo virtualno osebo, ki v resničnem svetu ne obstaja. Smo res tako naveličani resničnega življenja, da iščemo pobeg v virtualni svet, ki je zgrajen po naših željah?
Ker mi to vprašanje ni dalo miru, sem si postavil izziv. Želel sem ustvariti svojega virtualnega vplivneža. No, vplivnico, če smo bolj natančni. Ker nisem vešč dizajnerskih orodij, sem se odločil uporabiti zmogljivosti umetne inteligence. Odprl sem si račun na znanem programu Midjourney, ki temelji na funkciji »text-to-image«, ki besedilo pretvarja v sliko. Ni trajalo dolgo, da sem z malo pomoči kolegov dizajnerjev in spleta osvojil pisanje navodil za to orodje. Po nekaj poskusih je Midjourney kreiral videz vplivnice, ki je bil zadovoljiv in mi je v naslednjih korakih služil kot osnova za generiranje nadaljnjih fotografij. V približno pol ure sem ustvaril povsem novo virtualno osebnost z imenom in nekaj fotografijami ter ji odprl račun na Instagramu.
Težava je nastala, ko sem želel vplivnici vdihniti malo življenja. Da bi lahko s statično fotografijo naredil video, bi potreboval neprimerno več znanja, kot sem ga za prvo fazo. In tukaj se je proces ustavil. A če pogledamo, kako hiter je razvoj umetne inteligence v zadnjih mesecih, ko tako rekoč vsak teden orodja dobivajo nove funkcije, je samo še vprašanje časa, kdaj bo to možno tudi nam, ki nimamo naprednega znanja na tem področju.
A nekaj je gotovo – virtualni vplivneži niso le muha enodnevnica in bodo vsekakor ostali. Z vidika porabnika je to zanimiv način, da se odklopi od realnega sveta, o čemer pričajo tudi številke. Nekaj največjih virtualnih vplivnežev namreč dosega milijonske številke, samo na Instagramu na primer Lu Do Magalu 6,3 milijona, Lil Miquela 2,8 milijona, Guggimon 1,4 milijona. Z vidika tržnih znamk pa je to čedalje bolj zanimiv način sodelovanja, saj imajo v tem primeru popoln nadzor nad vplivnežem in kreacijo vsebine.
Prve so po virtualnih vplivnežih posegle prestižne blagovne znamke Balmain, Balenciaga, Prada, Porsche, Lenovo in preostali, ki veljajo za nekakšne »early adopterje«. Nekatere blagovne znamke raje sodelujejo z uveljavljenimi virtualnimi vplivneži, obstaja pa tudi nekaj takih, ki za potrebe komunikacije ustvarijo svojega. Tu je vzpostavitveni strošek malo višji, a dolgoročno imajo popolno lastništvo in nadzor nad njim in ustvarjanjem vsebine.
Da so virtualni vplivneži čedalje bolj »vroča roba«, priča tudi podatek, da je Lil Miquela lani samo s sponzoriranimi vsebinami zaslužila več kot 11,7 milijona dolarjev. No, pravzaprav je zaslužil studio, ki jo je ustvaril, oziroma agencija, ki je odgovorna za njeno trženje.
Niso pa le sponzorirane vsebine tiste, ki virtualnemu vplivnežu in njegovim ustvarjalcem prinašajo vir zaslužka. Vse več se jih namreč odloča za prodajo svojih izdelkov ali celo za glasbeno kariero. Tudi Lil Miquela je pred kratkim predstavila svoj prvi singel, v Koreji pa obstaja pravi K-pop ženski bend MAVE, ki ga v celoti sestavljajo virtualne vplivnice. Ob ogledu njihovega zadnjega videospota z naslovom Pandora, ki je v pičlih štirih mesecih zbral več kot 23 milijonov ogledov, se za trenutek vrnem v letu 2005 in pred televizijski zaslon, kjer so nas navduševali Gorillaz s svojim spotom Feel Good Inc.
Ob vsem tem ni čudno, da se vprašamo, kakšna je prihodnost. Smo na pragu tega, da nas prevlada umetna inteligenca in bomo ob vsakem možnem trenutku bežali v virtualne svetove, se družili z virtualnimi prijatelji in celo iskali virtualne partnerje? Morda se v tem trenutku ta trditev zdi pretirana, menim pa, da ni daleč od resnice. Z neverjetno hitrim razvojem umetne inteligence so nam namreč čedalje bolj dostopna orodja, ki jih še pred nekaj meseci večina nas ni znala upravljati. Ob tem se pojavi novo vprašanje – nas bo umetna inteligenca zamenjala?
Vsekakor bo nadaljnji razvoj zaprl nekatera delovna mesta, menim pa, da nas umetna inteligenca ne bo nikoli nadomestila. Ob trenutnih zmogljivostih je namreč še vedno potreben »human check«. Bodo pa tisti, ki bodo orodjem, ki so podprta z umetno inteligenco, znali dajati navodila, vsekakor v prednosti pred tistimi, ki tega znanja ne bodo usvojili.
Pred nami je zanimivo obdobje, nihče ne ve, kaj lahko pričakujemo v prihodnjih tednih, mesecih, letih. A eno je gotovo – vsekakor bo treba usvojiti nova znanja in hkrati regulirati tudi to področje, saj ob vsej pomoči, ki nam jo ponuja, umetna inteligenca omogoča tudi zelo preprosto širjenje neresničnih novic in slik.
