Umetna inteligenca (UI) podjetjem pomaga pri avtomatizaciji, optimizaciji oziroma izboljšanju poslovnih procesov, zmanjšanju stroškov in zagotavljanju kibernetske varnosti, je zaokrožena misel razpravljalcev okrogle mize v organizaciji družbe IBM.
Poudarili so tudi, da slovenska podjetja na svetovnih trgih ne bodo konkurenčna, če ne bodo uporabljala najnovejših tehnologij, na trgu delovne sile pa konkurenčni ne bodo tudi posamezniki brez ustreznih znanj. Zato je nujno na vseh ravneh spremeniti učne procese oziroma mlade učiti uporabljati umetno inteligenco.
UI povečuje produktivnost in terja nenehno izobraževanje
»Pri poslovni rabi UI je velik izziv sledljivost, da se v primeru nerazumevanja določene rešitve da razložiti, kako je UI do nje prišla,« je dejal Edmond Pajk, direktor sektorja informacijskih tehnologij na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), kjer pri zbiranju (zaposlitvenih) podatkov in izdajanju odločb (o upokojitvi) zavarovancem že leta intenzivno uporabljajo najsodobnejšo IT tehnologijo.
Umetno inteligenco v svoje procese uvajajo postopno, po delovnih področjih. Odločb ne izdajajo samo na osnovi odločitev UI, nesporno učinkovita pa je na področju kibernetskih groženj oziroma internetne varnosti in filtriranju podatkov. UI poveže vse informacije in storitve, kar je velika pomoč zaposlenim ter povečuje njihovo produktivnost. Nove tehnologije, kjer je pogosto vpeta, ustvarjajo nove storitve in nova delovna mesta oziroma nove poklice, ki jih še nekaj mesecev nazaj ni bilo. Zaposleni morajo intenzivno spremljati spremembe, jih razumeti in uporabljati, zato se morajo nenehno dodatno izobraževati. »To so po mojem mišljenju, glavni izzivi naše tehnološke prihodnosti,« je poudaril direktor sektorja informacijskih tehnologij na ZPIZ.
V delovnih procesih želimo biti bolj učinkoviti
Izvršni direktor IBM Slovenija Samo Kumar je pri tem dejal, da imamo tehnologijo, delamo rešitve, v katere dodajamo UI, to pa v organizaciji spreminja način dela in ga pohitri. Ključen korak pri vpeljavi UI so podatki, ki jih algoritem zbere iz različniih virov, jih razume, z njimi v zaprtem poslovnem okolju upravlja in se nato odloča za primerno rešitev. »Produktivnost je v zadnjih dveh tisočletjih vedno rasla, v zadnjih 60 letih pa močno upadla. Vzrok za to so razne regulacije, spremebe na trgu, tudi vojne, nenazadnje pa upada tudi število ljudi, ki bi lahko delali. Zato bomo morali marsikaj spremeniti, da bomo v delovnih procesih lahko bolj efektivni. Digitalizacija, avtomatizacija in UI to omogočajo oziroma nam pri tem pomagajo,« je poudaril Samo Kumar.
Stroj ne zmore čustev
»Umetna inteligenca ne zmore čustev, kot jih človek,« pa je prepričana Zdravka Zalar, direktorica podjetja SmartIS, ki je to podkrepila s svojim nedavnim govorom na poroki svoje hčere. »Govorila sem čustveno, iz srca, kar umetna intelegenca ne zmore. Zato se ne bojim, da bo prevzela glavno vlogo v naših življenjih.« Po njenem mnenju se bo tehničnim novostim moral prilagoditi tudi izobraževalni sistem in mlade, učiti kako jih uporabljati.
Tudi Aleš Leskošek, izvršni direktor Comtrade System Integration Slovenija meni, da UI ne bo nadomestila delovne sile oziroma povzročila množična odpuščanja. Bo pa, oziroma že, spreminjala delovna mesta. »Za ljudi bo še vedno dovolj dela, odpirala se bodo nova delovna mesta in odpirale nove teme, kot je varnost v kibernetskem svetu in etičnosti. Trend uporabe umetne inteligence bo težko ustaviti, treba pa se bo osredotočiti na to, kako je lahko ta tehnologija uporabna za zmanjšanje obremenitev zaposlenih,« je zaključil Aleš Leskošek.
