Christof Droste je ljubljansko Hello Saturnus Slovenija, v lasti nemškega proizvajalca svetil Hella, iz krize popeljal do izjemne rasti prodaje in dobička ter v zadnjih štirih letih, brez podpore države, zaposlil oziroma najel dodatnih tisoč delavcev. Pri novih projektih pričakuje nepovratna sredstva ministrice za gospodarstvo Darje Radić.
Za vami so izjemno uspešna leta v zelo zahtevnih časih. Kako vam je uspelo?
V zadnjih letih smo se spopadali s številnimi izzivi, vendar precej drugače kot večina, saj je bila njihova posledica izjemno strma rast poslovanja. Nove naloge nam je uspelo uspešno obvladati, delno zato, ker smo kot del koncerna Hella že v poslovnem letu 2005/06 začeli uresničevati program iskanja prihrankov v poslovanju LiOn, zato smo jeseni 2008 krizo pričakali dobro pripravljeni. Delno tudi zato, ker je ponudba izdelkov in kupcev izredno pestra, kar nam pomaga obvladovati večje odklone tržnega povpraševanja, padce in vzpone ter razporediti tveganje, pa tudi z dobrim timskim delom.
Letos ste pošteno povečali prodajo, kako pa bo prihodnje leto?
V prihodnjem poslovnem letu 2011/2012, to pri nas traja od prvega junija letos do 30. maja 2012 načrtujemo prodajo 240,6 milijona evrov in 15,6 milijona evrov dobička.
Ali morate zaradi velikega povpraševanja določene proizvodne procese opravljati zunaj svoje tovarne?
Določene sestavne dele žarometov proizvajajo pogodbeniki zunaj naše tovarne, na primer Kolektor Liv in Elvez v Sloveniji ter manjši del AD Plastica na Hrvaškem, ključne kompetenčne procese pa smo organizirali v koncernu, pri sestrskem ali materinskem podjetju.
Koliko novih delovnih mest ste ustvarili in katere profile v zadnjih treh letih?
V zadnjih štirih letih skupaj okrog tisoč, od tega v zadnjih treh letih 700. Večinoma gre za delovna mesta v proizvodnji, inženirje, operativne tehnologe, delavce in logistično osebje. Razvojne zmogljivosti smo okrepili za tretjino, samo v zadnjem poslovnem letu 2010/11 se je število inženirjev s 100 povečalo na 130. Nova razvojna delovna mesta še nastajajo, še posebno za nove tehnologije, kot je LED. V poslovnem letu 2011/12 bomo zaposlili še 45 inženirjev.
Kako dolgo bodo potrebne štiri izmene in ali boste obdržali vse zaposlene?
Veliko tržno povpraševanje nam ne dovoli zmanjšati števila izmen ali zaposlenih. Trg določa povpraševanje in če se bo odzval drugače, se bomo morali prilagoditi, če bomo hoteli obdržati proizvodnjo v Sloveniji.
Za koliko časa imate naročil?
Naročil imamo do leta 2015 in še pozneje, vendar ne dosegajo današnje ravni poslovanja. Dobivamo še nove projekte, ki se pridobijo od dve do tri leta pred zagonom proizvodnje.
Kako se boste prilagodili?
Ves čas smo izjemno previdni, da se fiksni stroški ne bi zvišali, na področju zaposlovanja ostajamo prožni.
Katere so prednosti podjetja v Sloveniji glede na tekmece in tudi med Hellinimi podjetji v drugih državah?
Dobro izobraženi in lojalni kadri omogočajo razvoj in proizvodnjo inovativnih izdelkov in storitev.
Kateri so glavni razlogi, če izgubite bitko za nov projekt?
Navadno jo izgubimo zaradi slabšega položaja glede na podjetja v državah, ki dajejo vidnejše finančne spodbude za nove naložbe in imajo ustreznejši in konkurenčnejši davčni sistem.
Kako slovenske politične in gospodarske razmere vplivajo na poslovanje?
Dovolite, da se izrazim takole: prave poteze vlagatelje motivirajo, nejasne ali napačne jih strašijo.
Naša vlada zelo podpira Revoz in dobavitelje, ali tudi vi občutite to podporo?
V najbolj kritičnih časih smo odprli 700 novih delovnih mest, vlagali v nove razvojne projekte, povečali obseg prodaje z okrog 100 na 252 milijonov evrov in ta del ni bil subvencioniran. Kakorkoli, pogovori z ministrico za gospodarstvo Darjo Radić o finančnih spodbudah in subvencijah za nove razvojne projekte in naložbe za stabilizacijo prihodnjega poslovanja so obetavni.
Katere predloge ste predstavili ministrici Darji Radić in kako se je odzvala?
Ministrica Darja Radić je prisluhnila tudi dobaviteljem avtomobilske industrije. Prepričan sem, da razume naše potrebe in je sposobna pravilnih potez.
Za katere projekte boste porabili sredstva in kako bodo okrepili vašo konkurenčnost?
Kot veste, ne morem govoriti o podrobnostih, vendar bodo sredstva uporabljena večinoma za projekte naših največjih skupin kupcev, kot so Renault-Nissan, Volkswagen Audi in General Motors.
Ali financirate projekte s pomočjo slovenskih bank in kakšna je primerjava s tujimi bankami?
Kot član koncerna smo zavezani Hellini posojilni liniji.
Kaj se dogaja na evropskem avtomobilskem trgu in kaj predvidevate za prodajo v letu 2010 in 2011?
Čeprav se zdi, da je kriza mimo, je težko predvideti razvijanje trga. Če spremljamo različne specializirane avtomobilske revije, opažamo različna mnenja. Naša glavna pozornost je namenjena vozilom nižjega in nižjega srednjega razreda, kar je glavnina prodaje naših izdelkov. Opažamo, da sta si - v krizi najbolj prizadeta - visoki in višji srednji razred, v katera se vgrajujejo naše meglenke in dnevne svetilke, opomogla in da povpraševanje po nižjem in nižjem srednjem razredu, v katerih so naši žarometi, ostaja veliko.
Ali bodo ekološke smernice vplivale na Hello Saturnus in kako se lahko zavarujete?
V poslu so spremembe, priložnosti in grožnje nekaj stalnega. Vsaka sprememba ima dve strani medalje. Pripravljeni smo na priložnosti. Z drugimi besedami: kadar piha veter sprememb, nekateri postavljajo zidove za svojo zaščito. Mi gradimo mline na veter in veter uporabljamo.
Na katerih avtomobilih bomo v bližnji in daljni prihodnosti videli žaromete iz Helle Saturnusa?
Poleg že omenjenih glavnih žarometov jih boste opazili na ¸BMW, fordu, toyoti, PSA in drugih.
Kateri projekti prispevajo največ in kateri so za vas najpomembnejši?
Sodelovanje s slovenskima univerzama, vključenost v slovensko gospodarsko in avtomobilsko mrežo, posluh slovenske politike pomagajo, da je država konkurenčna in z njo tudi mi. To se mi zdi najpomembnejše. Vem, da ste želeli slišati izjavo o naših najpomembnejših novih žarometih, vendar nam samo celoten portfelj projektov omogoča delovati uspešno.
Žarometi postajajo čedalje večji. Ali to pomeni, da jih dražje zaračunate?
Tekmovalnost na trgu je čedalje večja in ker ne prodajamo materiala na kilogram, moramo ves čas iskati nove možnosti za zniževanje stroškov.
Kaj je dodana vrednost žarometa?
Visoka tehnologija in stilistične zadeve.
Kolikšen delež prodaje porabite za razvojne stroške in koliko je bilo to v zadnjih petih letih?
V zadnjih letih smo porabili okrog pet odstotkov obsega prodaje, v zadnjem letu sedem.
Tehnologija LED se zdi več kot muha enodnevnica. Kako pomembna je in kako se bo razvijala v prihodnje?
Glede na njen razvoj, ki se iz faze v fazo izboljšuje, na primer boljša svetilnost za manjšo porabo in barva svetlobe, jo vidimo kot "zeleno" tehnologijo, ki bo našla pot v vsak del našega bivanja.
Je LED edina pot za razvoj, kako se bodo žarometi in svetilke spremenili v prihodnjih desetih letih?
Razvoj žarometov uporablja izvor LED kot edino, hitro se razvijajočo, novo visokotehnološko tehnologijo. Raziskovalci napovedujejo organske zaslone LED v notranjosti žarometa. Izvor LED je kombiniran z raznimi senzorji, svetlobnimi zavesami, kamerami.
Kako pomembna je pri tem ekologija?
Za vsa družbeno odgovorna podjetja zelo, saj smo si naravo le sposodili od svojih otrok.
Malo za šalo, kakšen bi bil dizajn vašega BMW R 1200 GS. Ali sta razvoj in proizvodnja motociklistične svetlobne opreme zanimiva za Hello Saturnus?
Želim si celoten žaromet LED, ki bi dal GS poseben videz in s tem določeno posebnost v primerjavi z drugimi motorji ter poudaril odlično kakovost tega motorja.
Christof Droste je po izobrazbi diplomirani inženir elektrotehnike, v podjetju HELLA KGaA HUECK & CO iz nemškega Lippstadta je zaposlen zadnjih 24 let. Od leta 1987 do 1998 je delal v oddelku Hella Aftermarket z nadomestnimi deli, 12 let se je na vodilnih delovnih mestih ukvarjal s strateškim načrtovanjem in gradnjo poslovne mreže nadomestnih delov, v sklopu koncerna usklajeval poslovanje Hellinih tovarn za nadomestne dele ter organiziral nove izdelčne linije, denimo linijo nadomestnih delov za klimatske naprave.
Leta 1999 je postal direktor tovarne sestavnih delov v vodilni tovarni Helle za prvo vgradnjo v avtomobilski industriji v Nemčiji, od avgusta 2003 je bil tehnični direktor podjetja Hella Saturnus Slovenija, leta 2006 je postal krizni direktor Helline tovarne za proizvodnjo svetlobne opreme na Kitajskem, leta 2007 se je vrnil v Slovenijo kot namestnik generalnega direktorja podjetja Hella Saturnus Slovenija.
Čez leto dni je prevzel povelje Helle Saturnusa Slovenija. Ob tem je Droste član upravnega odbora v Nemško-slovenski gospodarski zbornici, član upravnega odbora Kluba slovenskih proizvajalcev delov za motorna vozila in član ACS, Slovenskega avtomobilskega grozda. Deluje tudi kot član Združenja Manager in član Sveta FELU Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.