Pred nekaj dnevi me je iztirila 50-milijonska luknja, ki naj bi na DUTB nastala zaradi prenosa 121 zaposlenih iz Probanke in Factor banke. Gretje dodatnih stolov res ne pripomore k stroškovni učinkovitosti, še posebej, ker je treba poleg ljudi tudi stole še postaviti, pa mize in računalnike, da bi lahko delali. Vse skupaj potrebuje svoj prostor, vse podporne storitve in organizacijo, skratka, potrebna je cela kolobocija, da nekaj bančnih uradnikov ne izgubi plače.
Poglejmo, kako je na drugi strani - tam, kjer se dela denar. Proizvodna podjetja klestijo stroške in uvajajo nova orodja, s katerimi bi postala bolj učinkovita. Vedno ne gre gladko, saj se zaposleni novostim pogosto upirajo. Večina informacijskih rešitev namreč kuje svojo priložnost prav na prihrankih delovnega časa, ljudi pa je strah, da bi izgubili delo in službe. V digitaliziranem poslovanju se hitro odkrije, kaj in koliko kdo dela.
Milo prosim, naj začnejo v javni upravi, predvsem na ministrstvih, v agencijah in drugih paradržavnih institucijah, digitalizirati poslovanje. Iz izkušenj s projekti uvajanja informacijskih rešitev vem, da je v povprečju v delovnih postopkih vsaj 25 odstotkov časovnih rezerv. Gre predvsem za administrativna delovna mesta, teh pa je največ v upravnih službah.
Po neki zdravi logiki sklepam, da imamo v administraciji v državnih ali javnih ustanovah vsaj 30 odstotkov preveč zaposlenih. Kam naj grejo? Ne vem in me ne zanima. Tudi ljudje iz mariborskih in kamniških tovarn so morali nekam iti in so preživeli. Pa ne gre samo za neuspešna podjetja, kot sta bila Mura in Peko. Zaradi stroškovne učinkovitosti odpuščajo tudi podjetja, ki lahko produktivnost ohranjajo oziroma jo povečujejo z informacijskimi in organizacijskimi pristopi. Digitalizacija je pri tem odločilna.
Vendar ali je to lahko razlog, da smo proti digitalizaciji? Kakor kdo. Zadevo je treba pogledati širše, saj sovpada s prožnostjo trga delovne sile, spodbujanjem podjetništva, pogledom na zaposlitev, dodano vrednostjo na zaposlenega ... Morda je čas, da se za administrativne službe začnemo pogovarjati o štiri- ali šesturnemu delovniku. Medtem ko v proizvodnji avtomatizacija izpodriva človeško delovno silo, jo digitalizacija na področju upravljanja poslovanja.
Priznam. Mojemu poslu digitalizacija prinaša le dobiček, dela zaradi nje ne bom izgubil. Bi pa bil vesel šesturnega delovnika tudi na račun 25 odstotkov nižje plače. Da ne govorim o lažjem izvajanju delovnih nalog, ki bi jih namesto mene lahko v dobršni meri opravil informacijski sistem. In prav v tem grmu tiči zajec.
Učinkoviti si želijo digitalizacije, ker hočejo biti še učinkovitejši. Okolja, kjer se je oblikovalo večletno območje udobja, pa bodo še nekaj časa trdnjave zastarelih in požrešnih postopkov dela. Hudo pri tem je, da gre večinoma za deležnike, ki s svojo neučinkovitostjo onemogočajo zmanjševanje dohodninskih obremenitev in davka na dobiček ter s tem konkurenčnost države - digitalne Slovenije.
