Ana Zupančič si je po več kot 15-letni karieri v administraciji zaželela novih izzivov. Našla jih je v informacijskih tehnologijah (IT), čeprav o programiranju ni imela nobenega znanja. Po končani trgovski akademiji je med drugim sicer res delala tudi v treh IT-podjetjih, vendar kot tajnica, organizatorka poslovnih poti in koordinatorka za izobraževanje in organizacijo. Nekoč jo je šef izzval s pripombo, ali misli do pokoja delati taka dela.
»To me je prisililo k razmisleku, kaj bi rada še počela, kaj me veseli, kaj bi se še rada naučila, kaj me še zanima. V tem času sem zasledila, da podjetje Endava vabi v svoje vrste ljudi tudi brez predhodnega tehničnega znanja, da jih priuči za delo in zaposli,« je razložila. Prijavila se je v program Junior in novembra 2021 začela delati kot nižji testni inženir (junior technician).
Za delo usposobljeni v nekaj tednih
Program Junior so v Endavi začeli izvajati lani. Z njim želijo v svoje vrste privabiti čim več novih sodelavcev, ki jih zanimajo informacijske tehnologije, ne glede na to, ali imajo z njimi že kakšne izkušnje ali ne. Za različne IT-poklice bi radi usposobili čim več mladih in tudi nekoliko starejših, ki jih zanima delo na področju IT.
Od lanskega novembra se je njihovim študijskim programom pridružilo več kot 30 IT-talentov, ki so s pomočjo izkušenih mentorjev pridobili že toliko znanja, da ga lahko nekateri po le nekaj tednih že uporabljajo pri raznovrstnih projektih.
Kot je pojasnila Ana, se je na začetku izobraževanja seznanila z osnovnimi pojmi in orodjem za testerja. Po štirih tednih je uspešno opravila prvi preizkus znanja pred mentorjem in povabljenimi sodelavci in sodelavkami z drugih področij dela v podjetju. »Ti so mi bili vedno pripravljeni dati koristne informacije in spodbudo za nadaljnje delo.«
Z dobro ekipo se vse da
Decembra je kot manualna testerka že postala del ekipe QA (Quality Assurance), ki skrbi za zagotavljanje kakovosti. »Moje delo je bilo, da ročno, brez pisanja kod in ukazov, preizkušam delovanje dela aplikacije,« je povedala sogovornica in dodala, da je glavna prednost programa Junior, da ti vedno nekdo stoji ob strani, te spremlja, pomaga in svetuje. »Nisem še programerka, je pa to moj načrt za prihodnost,« je še povedala nekdanja administratorka, zdaj IT-strokovnjakinja.
Programu Junior se je pridružil tudi Timotej Merklin, ki je imel veliko več osnove. Želel je namreč nadgraditi IT-znanje, ki si ga je pridobil skozi izobraževanje v Mariboru na srednji elektro-računalniški šoli in fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer se je usmeril v robotiko in avtomatizacijo. »Ker me zanima tudi programiranje, sem se odločil za dodatno IT-izobraževanje. S programom izobraževanja v Endavi sem pridobil veliko novih znanj, mentorjevi napotki in povratne informacije glede mojega dela pa mi dajejo prostor za izboljšave.«
Aktivno v boj za talente
Kot je dejala Maja Brajković, direktorica poslovne enote Endava Slovenija, se zavedajo, da morajo kot veliko IT-podjetje prispevati k razvoju prihodnjih IT-strokovnjakov, programerjev, testerjev, podatkovnih in sistemskih inženirjev ter drugih profilov. Zato so poleg utečenih oblik sodelovanja s študenti prek študentskega dela in opravljanja prakse razvili še lasten program Junior. Vključitev vanj pomeni tudi že takojšnjo zaposlitev.
»Sveže diplomiranim študentom in takšnim, ki so tik pred koncem študija, ponujamo primerno okolje, da svoje teoretično znanje takoj preslikajo v prakso,« pravi sogovornica. »Meje, do kod lahko udeleženci programa napredujejo, ni. Ker je Endava eno vodilnih IT-podjetji v regiji, z rastjo podjetja pa se pojavljajo novi, zahtevni projekti, lahko zaposleni tako rekoč izbirajo, na katerem področju želijo delati.«
Učenje na konkretnih projektih
»Največ zanimanja za program je pričakovano med študenti tehničnih fakultet, naša vrata pa so odprta vsem, ki si želijo IT-kariere,« je povedala Brajkovićeva. Slušatelji se v nekaj mesecih izpopolnijo in nadgradijo svoja znanja za samostojno opravljanje poklica programerja v programskih jezikih .NET, Java, C++, React, Node.js in Angular, podatkovnega inženirja, testerja in drugih poklicev. Endavini mentorji, nekateri nekoč tudi njihovi študentje, mladim do znanja pomagajo prek sodelovanja pri konkretnih projektih, in ne prek raznih (teoretičnih) tečajev.
»Zelo dobro se zavedamo, da je trenutno povpraševanje po IT-kadru na trgu dela veliko večje od ponudbe. Kratkoročnih rešitev tega izziva ni, temelj dolgoročnih rešitev pa je strateško izobraževalno in karierno usmerjanje generacij, ki so šele na začetku svojega šolanja,« je povedala Maja Brajković.
Trendi digitalizacije na svetovni ravni bodo prihodnje povpraševanje po IT-kadrih samo še povečevali in zato bo po njenih besedah potreben multidisciplinaren pristop. »Eden prvih korakov, ki ga lahko naredimo IT-podjetja, je, da se povežemo z izobraževalnimi institucijami, in to v čim zgodnejših fazah.«
Digitalne kompetence potrebne že v skoraj v vseh poklicih
O tem, kaj bi morali narediti uveljavljeni izobraževalni sistemi, da bi zapolnili pomanjkanje IT-kadrov, so aprila pretresali na posvetu o problematiki pomanjkanja IKT-strokovnjakov, ki ga je organiziralo Združenje za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Direktor ZIT Nenad Šutanovac je poudaril, da digitalizacija prinaša dvig produktivnosti organizacij in veča njihovo konkurenčnost na trgu, digitalne kompetence pa potrebujejo že tako rekoč vsi profili delovnih mest. Hkrati velja, da za uspešno digitalizacijo potrebujemo bistveno več IKT-strokovnjakov, ki jih že zdaj v Sloveniji primanjkuje nekaj tisoč. Zato izobraževanje tovrstnih strokovnjakov zahteva več pozornosti, saj je izhod iz našega šolskega sistema premajhen, odliv v tujino ali k tujim delodajalcem pa prevelik.
Peter Geršak, državni sekretar v službi za digitalno preobrazbo, je dodal da je vpis na študij IT treba nujno povečati, mlade pa k temu spodbujati z vpeljavo obveznega predmeta računalništva in informatike že v osnovne in srednje šole. »Zanimivo je, da je kljub razmeroma dobro plačanemu delu IT-strokovnjaka zanimanje za študij majhno, razloge za to pa je treba iskati v premajhni informiranosti o pomembnosti te panoge.«
Andrej Brodnik, predavatelj na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije na Univerzi na Primorskem in Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter vodja strokovne skupine za vključitev temeljnih vsebin računalništva in informatike v slovensko šolstvo (RINOS), je bil glede tega odločno kritičen: »V osnovnih in srednjih šolah je samo 70 ur informatike oziroma 0,57 odstotka v celotnem šolskem programu. Kako naj torej pričakujemo, da bodo mladi poznali pomen informatike in možnosti za šolanje v to smer. Za slabo kadrovsko stanje v IKT je glavni krivec naš izobraževalni sistem.«
Celostna strategija spodbujanja mladih
Sogovornica iz Estonije Signe Ambre, vodja programov na njihovi Akademiji za IT, je povedala, da v njihovi državi programe IT uvajajo že v vrtcih pri otrocih, starih od tri do štiri leta, imajo pa tudi tri univerze in tri poklicne šole za IKT. Država in gospodarstvo s finančnimi vlaganji spodbujata tovrstno izobraževanje mladih, vseživljenjsko izobraževanje, trudijo pa se privabiti tudi ženske, ki jih je v tem poklicu povsod malo.
Duša Marjetič, vodja sektorja za visoko šolstvo na slovenskem ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, je povedala, da je pri nas nujno potrebna reforma šolstva, ki bo s primernimi programi omogočila večje število IT-strokovnjakov. Z njo se je strinjal Uroš Ocepek, profesor na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje in član delovne skupine RINOS. Povedal je, da se na njihovi šoli intenzivno ukvarjajo z digitalnim opismenjevanjem dijakov, a jim primanjkuje sredstev za ustrezno tehnologijo. »Težava je tudi z izvajanjem IT-prakse, saj v podjetjih ni dovolj tovrstnih delovnih mest. Tako študenti na praksi delajo v skladiščih ali drugih delovnih mestih, ki nimajo zveze z IT. Težava je tudi pomanjkanje strokovno usposobljenih IT-učiteljev,« je še dejal.
Če je pomanjkanje IKT-kadrov dejstvo, kaj so rešitve?
Tak je bil delovni naslov okrogle mize, ki je sledila posvetu. Aljoša Jerman Blažič, direktor družbe Setcce, je dejal, da so bile vir kadrov nekaj časa balkanske države, zdaj pa gredo IT-strokovnjaki raje na zahod, kjer so boljše plače. Razmisliti bi bilo treba in ukrepati, da bi bila Slovenija privlačna za tujo delovno silo – recimo z davčnimi olajšavami. Izobraževalne reforme bi morale potekati hitreje, za kar doslej ni bilo politične volje.
»Na ravni državne uprave ni dovolj strokovno podkovanega kadra, ki bi razumel nujnost hitre vpeljave IT-izobraževanja. Država takega kadra nima, ker ga ne more zadovoljivo plačati, zato se politika počasi odziva na tovrstne potrebe,« je dejal Peter Geršak, državni sekretar iz vladne službe za digitalno preobrazbo.
Udeleženci okrogle mize, na kateri so sodelovali še Franc Bračun, pomočnik uprave v NLB, Mojca Ciglarič, dekanja Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Franc Janžekovič, generalni direktor direktorata za visoko šolstvo na MIZŠ, in Aleš Ojsteršek, vodja sektorja za razvoj izobraževanja na MIZŠ, so menili, da je za reševanje problematike kadrov treba – poleg tega, da predmet računalništvo in informatika vpeljemo že v osnovne in srednje šole – okrepiti tudi izobraževanje ob delu in podpreti vseživljenjsko izobraževanje, ki pri nas v preteklosti ni imelo velike teže.
Zadržati domače in privabiti tuje strokovnjake
Z ekonomskega vidika pa bi bilo treba ustvariti ugodno okolje, kjer bomo strokovnjake zadržali v Sloveniji in pridobili nove iz tujine. To pomeni, da je treba oblikovati predvsem ustrezno davčno politiko in zmanjšati administrativne ovire pri zaposlovanju. Pomembno je diplomante zadržati doma. To nam bo lahko uspelo le, če bomo študente že med študijem povezovali s slovenskimi podjetji, kjer si bodo nabirali dobre in pozitivne izkušnje na delovnem mestu, so se strinjali razpravljavci.
Poleg akutnega reševanja pomanjkanja IKT-strokovnjakov je treba dolgoročno poskrbeti za posodobitev celotnega izobraževalnega sistema, od uvajanja obveznega predmeta računalništva v osnovne šole do okrepitve srednješolskih programov in povečanja vpisa na fakultete. Pri povečanju vpisa bo treba poskrbeti za finančne, strokovne in prostorske zmogljivosti izobraževalnih ustanov.
Še dva konkretna primera iz podjetij
Aljoša Jerman Blažič, direktor podjetja Setcce, nam je povedal, da so se pri njih reševanja kadrovske problematike lotili na več ravneh. Ker finančni pogoji že dolgo niso prvi motivacijski dejavnik, so morali razmisliti, s čim lahko pritegnejo kandidate, predvsem pa ohranijo kadrovsko strukturo.
»Največ, kar lahko vodstvo podjetja naredi, je odprta komunikacija in vzpostavitev podiuma, prek katerega dobi povratne informacije sodelavcev, saj se tako krepi pripadnost podjetju,« je povedal Jerman Blažič.
Drugo področje, ki so se ga lotili, sta bila revizija strategije, vrednot in poslanstva podjetja ter neposredno vključevanje sodelavcev pri oblikovanju tega. Tretja aktivnost pa je kadrovski PR, ki ga šele vzpostavljajo, z njim pa želijo dvigniti ugled in prepoznavnost delodajalca v regiji.
Obstranske aktivnosti, ki so jih okrepili, pa so druženja, tudi zunaj delovnega časa. Vodjem oddelkov so namenili dodatna sredstva, s katerimi lahko poskrbijo za manjše team buildinge v ožji kadrovski (oddelčni) zasedbi. »Z vsemi temi aktivnostmi nam je uspelo zajeziti čezmerni odliv kadra. Rezultati iskanja novih kadrov prek agencij pa so bili 'mešani', saj ni jamstva, da je izbira prava,« je pojasnil sogovornik.
Napovedal je še, da bodo v prihodnje še okrepili kadrovski PR ter se povezovali s komplementarnimi podjetji, kjer lahko različne kadrovske (razvojne) ekipe dosežejo dobre rezultate. Zaposlili bodo tudi specializirane osebe za rekrutiranje in delo s kadri, kar naj bi močno olajšalo iskanje novih IT-sodelavcev.
V IT-podjetju SRC pa pri iskanju kadrov solidne rezultate dosegajo s Študentsko akademijo za mlade talente. To je izobraževalni program, s katerim se predstavljajo mladim obetavnim kadrom ter tako privabljajo študente višjih letnikov za opravljanje obvezne prakse. Veliko študentov tako zaposlijo in jim nato omogočajo še dodatna izobraževanja, izpopolnjevanje, certificiranje in prenos znanj z usposobljenimi mentorji.
